Biserka Marolt Meden: Minister, zbudi se in začni delati

Na novinarski konferenci so v iniciativi Glas ljudstva predstavili javno peticijo za urgentno razreševanje problematike več kot 130.000 'izbrisanih' pacientov ter korake večmesečne kampanje Ustavimo rušenje javnega zdravstva. Jaša Jenull je uvodoma pojasnil, da se trenutno dogaja rušenje javnega zdravstva z namenom, da se vzpostavi zasebno zdravstvo. Katarina Rotar s Slovenske filantropije je pojasnila, da želijo s kampanjo vse deležnike spodbuditi k iskanju rešitve glede javnega zdravstva. Povedala je, da sama zdravnika še ima, a se je pred šestimi leti odločila, da zamenja zdravnika, saj je prebolevala težjo bolezen. Takrat, je zdravnika še dobila, in to v Ljubljani, v bližini doma, danes, to ni več mogoče in zaveda se, da bo srečna, če bo kdaj dobila zdravnika več deset  kilometrov od doma. Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber pa je povedal, da so obljube, ki jih je dala koalicija in vlada po volitvah na področju zdravstva, se ne izpolnjujejo. Odlaša namreč z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in kot kaže, tega ne bo storila. Nezavidljivo stanje zdravstvenih delavcev v ZD se ne izboljšuje in zato injekcije javnega denarja, ki zdaj pritekajo v javno zdravje, bodo še hitreje odtekale v zasebno zdravstvo, je povedal.

Če se bo tako stanje nadaljevalo, bo še več oseb ostalo brez osebnega zdravnika, je opozoril. Oblast po njegovem ne opazi, da gre za strahoviti problem socialne in pravne države in poslabševanje zdravja in večjo umrljivost pacientov brez zdravnika. Gre za pravico do izbranega zdravnika, ki je državljanska pravica, je poudaril in izrazil ogorčenje nad izjavo ministra, da odtoka zdravnikov v zasebno sfero ni mogoče ustaviti. Ogorčeni so tudi nad napovedano stavko zdravnikov zaradi zahtev po višjih plačah. V civilni družbi poznajo rešitve, je dejal in dodal,  da temeljijo na začasnih ukrepih, med drugim gre za zmanjšanje administrativnih nalog zdravstvenim delavcem in pomoč sekundariatov. "Če vlada tega ne ve, jim lahko pri tem pomagamo," je dejal in od vlade zahteval, naj nemudoma ustvari razmere, da bodo lahko vsi imeli svojega izbranega zdravnika. 

Biserka Marolt Meden iz Srebrne niti je pojasnila, da ne bodo pristali na kršenje osnovnih pravic in da si bo minister vzel čas čez dve leti. Akcija je potrebna zdaj, je poudarila in ministra pozvala, naj se zbudi in začne delati. Povedala je tudi, da želijo biti vključeni v reorganizacijo zdravstva in vse kar želijo je, da zdravstvo deluje. 

Dr. Janez Jančar pa je pojasnil, da je napovedana stavka zdravnikov, kljub nedavnemu dogovoru plač mladim zdravnikom, dejanje brez primere in izsiljevanje države, ki na to ni ostro reagirala. Dejstvo namreč je, da je več kot 130.000 ljudi brez zdravnika. Zdravniška stavka po njegovem mnenju deluje kot cinično mahanje z rdečo zastavico pred javnostjo, ki tega ne bo zlepa pozabila. Prepričan je, da bo kampanja za ohranitev javnega zdravstva naletela na širok odziv ljudstva.

Jenull je pojasnil, da trenutna vlada in minister nista kriva za razpad zdravstvenega sistema, gre za situacijo, ki se ruši že več časa, sta pa kriva, če ne bosta nemudoma ukrepala. Mi potrebujemo ukrepe zdaj, ne leta 2024, je poudaril. Ukrepi, kot pravi, ne smejo biti v smeri gašenja požara, ampak morajo sprejeti sistemske spremembe v smeri krepitve javnega zdravstva. Druga zahteva je, da je treba nemudoma ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je nepravičen davek, saj je regresiven. To je eden glavnih instrumentov, ki sredstva pretaka v zasebne žepe in zavarovalnice. Vse procese, kjer se javna sredstva stekajo v zasebne žepe, je treba prekiniti in stimulirati javno zdravstvo. Tretja zahteva je, naj minister jasno pove, da je prihodnost v javnem zdravstvu, četrta pa, da je treba situacijo dvoživkarstva nujno prekiniti in omejiti ter dati jasni znak, da gre za konflikt interesov. Peta zahteva pa je, da je trenutno v Sloveniji uzakonjen sistem preskakovanja vrst, saj zavarovalnice bogatim ponujajo, da s plačilom zavarovanja pridejo na pregled k specialistom pred drugimi. "In to je treba zakonsko prepovedati. Zdaj," je poudaril.

Dosedanji ukrepi zdravstvenega ministrstva in drugih odločevalcev po njihovem mnenju zaenkrat ne kažejo, da so pacienti in zanje dostopno javno zdravstvo prioriteta. Statistični podatki letošnjega leta kažejo, da izbranega zdravnika vsak dan izgubi več kot 60 oseb. Samo decembra naj bi zdravnika izgubilo že 3600 oseb. Podobno stanje je pri dostopu do izbranega ginekologa, saj je brez osebnega ginekologa več kot 200.000 oz. 25 odstotkov žensk od 13. leta starosti. 

A pomanjkanje zdravnikov sploh ni edina kritična točka javnega zdravstva, opozarjajo v iniciativi. "Dolge čakalne dobe, zapiranje oddelkov, kadrovsko siromašenje zdravstvenih domov, koruptivne prakse pri nabavi opreme in storitev, spodbujanje zdravniškega 'dvoživkarstva', pritiski sindikatov, usmerjeni zgolj v višanje plač in možnost preskakovanja čakalnih vrst za bogate, so samo nekateri izmed mehanizmov, ki prispevajo k rušenju zdravstvenega sistema in jih bomo naslavljali v sklopu kampanje," so pojasnili.

Zdravniška zbornica: Rešitve so razbremenitev nezdravniških nalog  ter zagotavljanje konkurenčnih pogojev dela

Na vse bolj uničujoč javni zdravstveni sistem opozarjajo tudi v Zdravniški zbornici Slovenija, kjer pravijo, da so edine rešitve, ki bodo vsem državljanom omogočile dostopnost zdravnikov ter njihovo strokovno delo razbremenitev nezdravniških nalog, učinkovito vodenje javnih ustanov ter zagotavljanje konkurenčnih pogojev dela. Kot opozarjajo, pomanjkanje zdravnikov ter zdravstvenega osebja ni nepričakovano, saj so na to opozarjale tako zdravniške organizacije kot druga strokovna javnost v strokovnih krogih in javno. Večkrat pa so tudi predlagale ključne spremembe. 

V zbornici pojasnjujejo, da se stanje od takrat le še poslabšuje, saj so zdravnicam in zdravnikom zavarovalnica, državna uprava in razne komisije širile nabor nezdravniških nalog, kar pa jim omejuje možnosti dela z bolniki. Po podatkih ZZZS se je število zavarovancev hkrati povečalo, in sicer od leta 2004 za 160.000 oseb. Število se ujema s številom oseb brez izbranega osebnega zdravnika, dodajajo.

"Predlogi za še dodatno obremenitev preostalih družinskih zdravnikov stopnjujejo pritiske, zaradi katerih je delovna mesta v največjem slovenskem zdravstvenem domu v zadnjih dveh letih zapustila dobra tretjina ali skoraj 40 družinskih zdravnikov, in gredo torej v povsem nasprotno smer od predlaganih rešitev. Zavzemanje za takšno idejo pomeni spodbujanje dodatnih odhodov in še več oseb brez oskrbe v javnih zdravstvenih zavodih," opozarjajo v zdravniški zbornici.

Kot dodajajo, avtorji tovrstnih idej in osebe, ki jih s svojim podpisom podprejo, tako ne zahtevajo varnega in kakovostnega zdravstva, temveč se verjetno nevede zavzemajo za povečanje obremenitev, ki so že tako glavna težava družinske medicine in osnovni razlog za odhode. Tovrstne zahteve pomenijo manj časa za obravnavo bolnika, nižanje kakovosti ter daljše čakanja pred vrati ordinacij.

Zdravniki ZD Ljubljana Center: Dolžni smo zagotavljati zdravstveno oskrbo v skladu s strokovnimi smernicami

Zdravniki družinske medicine zdravstvenega varstva odraslih ZD Ljubljana Center so se odzvali na odhode kolegov in pojasnili trenutne razmere v primarnem zdravstvu. Poudarili so, da potrebujemo takojšnje rešitve za državljane, ki so in bodo v prihajajočih tednih oz. mesecih ostali brez zdravstvene oskrbe. "Tako kot vsi ostali državljani, smo tudi mi del svobodne demokratične republike in samo naša zavezanost Ženevski ali v preteklosti Hipokratovi zavezi ne pomeni, da smo dolžni vztrajati v zlorabljenem položaju. Prav tako nismo dolžni zagotavljati ustavnih pravic državljanom – to je naloga države. Dolžni smo zagotavljati zdravstveno oskrbo v skladu s strokovnimi smernicami. In to nameravamo opravljati še naprej, ob pomoči naših neprecenljivih zdravstvenih sodelavcev, brez katerih timi družinske medicine ne bi obstajali in so vedno postavljeni v ozadje razprav," so zapisali. 

Da si želijo le finančne stimulacije, ki naj bi zadovoljila in kratkoročno rešila položaj družinske medicine, ocenjujejo kot zavajanje javnosti, to pa se jim zdi, ne le nekorektno, temveč tudi pokroviteljsko. Kot pravijo, ravno zaradi odgovornosti, ki jo čutijo do svojih pacientov, že dolgo časa vztrajajo v nevzdržnih razmerah, zato se jim zdi pozivanje, naj še dodatno delajo prekomerno, preko svojih zmožnosti, ker je to v skladu z etičnimi načeli in poslanstvom poklica, sprevrženo.

Zdravniki tudi poudarjajo, da je njihova naloga in poslanstvo zdraviti, ne opravljati vlogo administratorja, ZZZS agenta ali administratorja specialistu sekundarnega/ terciarnega nivoja. "Javnost in mediji radi operirajo z besedami, zakaj se ni povečal vpis na medicinsko fakulteto ali na specializacijo. Tudi če se poveča vpis, dokler naš poklic ne bo razbremenjen, dokler pogoji dela ne bodo urejeni, dokler ne bomo tudi ustrezno cenjeni in finančno nagrajeni, kadra ne bo," so jasni.

Menijo, da bi k izboljšanju razmer v družinski medicini nedvomno prispevalo zmanjšanje administrativnih obremenitev, kar bi zdravnikom omogočilo tudi več časa za strokovno obravnavno pacientov. "Veliko rešitev in naših predlogov imajo odločevalci že v svojih rokah. A so žal, v kolikor se dejansko uresničijo, srednjeročnega in dolgoročnega dometa. Potrebujemo takojšnje kratkoročne rešitve, zato potrebujemo pomoč vsakega državljana," so še dodali.