Preveč, premalo, kaj, čigavo? Informativni izračun o vrednosti nepremičnin je močno razburil Slovence. Ljudje se za začetek jezijo zaradi dejstva, da morajo podatke sami popravljati po tem, ko so se morali ob popisu ukvarjati s popisovalcem. Odgovor geodetske uprave je, da s popisom niso bili zbrani vsi podatki, da so bili nekateri nepopolni in da so pri obdelavi lahko nastale napake.
Zapleta se pri tistih nepremičninah, pri katerih je lastnikov več. Izračun seveda ni narejen po deležih, ampak se bodo morali lastniki, ko bo čas za plačilo davka, sami uskladiti, kdo in koliko bo plačal. Jezni so tako tisti, ki so jim v izračunu upoštevali že zdavnaj podrte kose hiš, lesene nadstreške ob hiši prišteli k stanovanjski površini ali pač preprosto naračunali preveč, kot tudi tisti, ki menijo, da je vrednost njihovega nepremičnega premoženja ocenjena prenizko. Oboji se namreč bojijo, da se bodo te vrednosti uporabljale še za kaj drugega kot le za določanje davka, ki bo zamenjal dosedanja nadomestila za stavbno zemljišče. Na geodetski upravi menijo, da bi se lahko njihova izračunana vrednost uporabila kot izhodišče za delitev premoženja, če se seveda vse stranke strinjajo, lahko to vrednost tudi prevzamejo. Generalni direktor Geodetske uprave Aleš Seliškar omenja tudi možnost, da se izračunana vrednost nepremičnine uporablja na primer kot izhodiščna vrednost pri prodaji nepremičnine, na to vrednost pa lahko vežemo tudi hipoteko, ki jo najamemo od banke.
Na geodetski upravi pojasnjujejo, da se je na informativni izračun seveda mogoče pritožiti. “V roku 53 dni od formalnega začetka obveščanja. Če bo stavka po 4. oktobru, se za toliko dni prestavijo tudi roki. Po poteku tega roka pa bodo lahko lastniki še naprej spreminjali podatke z vprašalniki registra nepremičnin oziroma rednimi postopki spreminjanja podatkov zemljiškega katastra in katastra stavb,” pojasnjuje Seliškar.
Če ne boste plačali davka, boste ob nepremičnino!
Mnogo razburjanja povzročajo 11., 12. in 13. člen zakona, ki govorijo o tem, kaj se zgodi, če odmerjenega davka ne boste mogli plačati. Kot predvideva zakon, se lahko namreč zgodi, da boste nepremičnino prisiljeni prodati.
11. člen namreč govori o odpisu davka za fizične osebe. "Ne glede na določbo zakona, ki ureja davčni postopek, davka na nepremičnino ni mogoče odpisati iz razloga, če bi bilo s plačilom davka ogroženo preživljanje davčnih zavezancev in njegovih družinskih članov.“
Lokalna skupnost bo lahko sama določala davčno stopnjo. Za zdaj zakon omejitve davčnih stopenj navzgor ne predvideva, ampak prepušča občinam, da skozi določanje davčnih stopenj vodijo svojo nepremičninsko politiko.
12. člen, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnino, pravi, da "ne glede na določbo prvega odstavka 142. člena ZDavP-2, se davčna izvršba na nepremičnini lahko opravi, če davka ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz premičnega premoženja, tudi v primerih, ko je vrednost nepremičnine nesorazmerno velika glede na višino neplačanega davka.“
Kot določa 13. člen zakona, lahko v primeru, da davka ne moreš plačati, skleneš z občino neke vrste dogovor, da ji v zameno za svoje plačilo v last daš del svoje nepremičnine. Gre za konverzijo terjatve v lastniški delež. "Občina lahko z davčnim dolžnikom sklene dogovor o konverziji zapadlega in neplačanega davka na nepremičnini v lastniški delež občine na tej nepremičnini.“ V nadaljevanju: "O sklenitvi dogovora o konverziji zapadlega in neplačanega davka v lastniški delež občine na nepremičnini odloča občinski svet na predlog župana. Šteje se, da je davek plačan na dan podpisa dogovora o konverziji davka v lastniški delež občine na nepremičnini dolžnika.“ Tak dogovor je mogoče tudi razdreti: "Če se dogovor o konverziji davka v lastniški delež občine razdre, ta o tem obvesti davčni organ, ki na podlagi tega obvestila ponovno vzpostavi obveznost plačila davka skupaj z zamudnimi obrestmi.“
KOMENTARJI (206)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.