Informativni dnevi: 'To danes je še utrdilo mojo odločitev'

Ravnatelj Prve gimnazije Maribor Herman Pušnik je dopoldne povedal, da beležijo podoben obisk kot prejšnja leta. "Informativni dan poskušamo načrtovati tako, da lahko bodoči dijaki in dijakinje zaznajo utrip šole, da dobijo informacije iz prve roke," je dejal.

Pri predstavitvah sodelujejo tudi dijaki in dijakinje, ki obiskovalcem razkazujejo prostore in predstavljajo posamezne programe in predmete, nekateri jim zaupajo tudi svoje izkušnje. "Zdi se nam zelo pomembno, da lahko dobijo informacije neposredno od dijakov. Vsa strokovna vprašanja pa pomagajo pojasniti tudi profesorji," je povedal ravnatelj.

Nekateri mladi so že odločeni o smeri nadaljevanja svojega izobraževanja in so izkoristili informativni dan za dodatno potrjevanje svoje odločitve, med drugim z informacijami o obšolskih programih. Aleksej, ki bi rad postal električar, je zato obiskal Srednjo elektro-računalniško šolo Maribor. "Fino je bilo. Povedali so nam vse o šoli, vse o poklicih, tudi o možnostih mednarodnih izmenjav, kar mi je bilo še posebej zanimivo. Predstavila se je tudi šolska glasbena skupina," je dejal.

Zadovoljna je bila tudi Tarina, ki je šla na informativni dan na III. Gimnaziji Maribor. "Dobili smo vse informacije. Z nami so se pogovarjali tako profesorji kot dijaki, kar mi je bilo zelo všeč. Sem bila že prej odločena, da se vpišem sem, to danes pa je še utrdilo mojo odločitev," je povedala.

Osnovnošolka Ana, ki še ni sprejela končne odločitve, je na izhodu iz Prve gimnazije povedala, da bo obiskala več šol, tudi v Ljubljani. "Upam, da se bom tako lažje odločila, katero bi izbrala," je dejala. Tudi njej je bilo na informativnem dnevu najbolj všeč to, da je imela možnost osebnega stika s profesorji in dijaki.

Nekateri so prišli na informativni dan v spremstvu staršev. Mama Ingrid, ki je spremljala hčerko na Prvo gimnazijo, je povedala, da je zelo vesela te priložnosti, saj je tudi sama obiskovala to šolo. "Dijaki so bili res srčni, dostopni, pripravljeni pomagati, kar zelo cenimo," je dejala. "Tudi sicer se mi zdi gimnazija dobra odločitev. Tu imaš potem res veliko možnosti za nadaljevanje študija, saj imaš tako naravoslovne kot družboslovne predmete," je dodala.

Dijaki zaključnih letnikov srednjih šol so se danes odpravili na informativni dan na fakultete, akademije in višje šole, kjer iščejo informacije in odgovore na morebitna vprašanja o študijskih programih. Prestolnico je tako napolnila množica dijakov iz vse Slovenije, veliko jih je na prvi termin predstavitve odšlo na fakulteto za elektrotehniko.

Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so bodoče študente poskušali pritegniti s privlačno multimedijsko in dinamično predstavitvijo študijskih programov in življenja na fakulteti, med katero so predvajali tudi izjave nekdanjih študentov in delodajalcev, ki iščejo tovrstne profile. Dijaki so si lahko ogledali tudi nekatere izdelke študentov te fakultete in obiskali laboratorije, denimo laboratorij za robotiko in multimedijski prostor.

Kot je pojasnil prodekan za pedagoško dejavnost na fakulteti Boštjan Blažič, pri njih vsako leto razpišejo nekaj več kot 400 mest za prve letnike prve stopnje vseh programov skupaj, med njimi so elektrotehnika, aplikativna elektrotehnika in multimedija. "Načeloma je povpraševanje na trgu dela večje, tako da je naših diplomantov premalo oziroma bi jih trg dela lahko posrkal tudi več," je pojasnil. Po njegovih besedah njihovi študentje v zadnjem letniku študija običajno že vedo, kje se bodo zaposlili. Izpostavil je pospešeno digitalizacijo in avtomatizacijo v industriji.

Zavrnil je predsodek, da študij na njihovi fakulteti ni primeren za dekleta, saj da razlogov za to ni, in da je študij na njihovi fakulteti težak. "Študij definitivno ni lahek, ampak s trudom in z delom se ga da narediti," je poudaril. Po njegovih besedah je ključno, da so se dijaki pripravljeni potruditi in da imajo zanimanje za tehniko in naravoslovje, na fakulteti pa jim bodo nudili podporo.

Kot je navedel, so najpogostejša vprašanja dijakov na informativnih dnevih denimo to, ali je bolj primerno, da se na študij vpišejo z gimnazije ali s strokovne šole ter ali je obvezna udeležba na predavanjih. Bodoči študentje imajo danes pri njih možnost vprašanja postaviti tudi elektronsko, odgovore pa najdejo na spletni strani.

Medtem ko so nekateri dijaki že skoraj dokončno odločeni, kaj bodo študirali, nekateri v teh dneh odhajajo na različne fakultete. Kriteriji za odločitev pa se pri posameznikih razlikujejo, pri mnogih na prvem mestu ni zagotovljena služba po končanem študiju. Katjuša z Jesenic se odloča med študijem umetnosti in kozmetike. Pri odločitvi za študijski program jo vodi predvsem vprašanje, kaj rada počne in ve, da jo bo še naprej veselilo, da se ne bo čez nekaj let znašla v poklicu, ki je ne bo več veselil, je pojasnila.

Fakultete po dopoldanskem terminu predstavitve pripravljajo tudi popoldne in v soboto dopoldne, mnoge so pripravile del predstavitvenih aktivnosti tudi na spletu. Ljubljana kot univerzitetno središče, v katerem pa so tudi mnoge zasebne šole, bodočim študentom ponuja številne možnosti. V pomoč pa jim bodo tudi informacije Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, njene ekipe ob študijskih središčih in tudi v bližini glavne železniške postaje delijo informativne brošure o študiju in študentskem življenju.

Za študente univerzitetnega izobraževanja je v prihodnjem študijskem letu na voljo skupaj 20.442 vpisnih mest, za študente višjih šol 12.086, za srednješolce pa 26.008 mest.