Informativni dan nekoliko drugače: preiskava 'umora' in druženje s specialci

"V Policijski akademiji ima izobraževanje dolgo brado," je dejal pomočnik direktorja Policijske akademije Danilo Jamer, saj izobraževanja za može (in ženske) v modrem potekajo že več kot 50 let. A pot do policijskega naziva ni tako zelo lahka. Še pred sprejemom na študij bodoče učence čaka sprejemni izpit, nato pa morajo opraviti še psihofizične teste ter varnostno preverjanje. Prav tako morajo imeti vsi kandidati vozniški izpit kategorije B, ne smejo imeti dvojnega državljanstva, pripadati politični stranki, ne smejo biti pravnomočno obsojeni ipd. 

Po koncu dvoletne izobrazbe jih čaka še triletno delo v policijski enoti, potem pa se lahko naprej specializirajo. Nujno pa je tudi, da imajo bodoči policisti v sebi 'žilico človekoljubnosti', je na informativnem dnevu v Tacnu tudi izpostavil Jamer. 

Vse to ni ustavilo več sto nadobudnih obiskovalcev, ki so si v petek prišli ogledati delo policistov in različnih enot Policije. Na Višji policijski šoli v Tacnu so namreč razpisali 300 novih vpisnih mest,  saj se zaradi starejšega kadra potrebe po novih zaposlenih neprestano zvišujejo. V lanskem letu se je sicer povprečna starost policistov v Sloveniji gibala okoli 44 let, kažejo njihovi podatki. 

Ministrica za javno upravo v funkciji ministrice za notranje zadeve Sanja Ajanović Hovnik, ki se je udeležila informativnega dneva, je delo policistk in policistov opisala kot izjemno pomembno in tudi zelo raznoliko. "Naši kolegi so se potrudili, da pokažejo vso čarobnost tega poklica. Ko policist dobi zavedanje, da s svojo aktivnostjo pomaga ljudem, je to tudi osebna izpopolnitev," pa je dejal v. d. generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav. 

Kaj pa o glavnih lastnostih policistov pravijo dijaki in drugi udeleženci informativnega dneva?

'V vojski ni bilo zanimivo, zato sem prišel pogledat Policijo'

Gašper in Lana, ki sta se na predstavitev o izobraževanju na Višji policijski šoli pripeljala s Koroške, menita, da sta pri policijskem poklicu najpomembnejša pogum in disciplina, bistvena pa sta tudi služenje državi ter pomoč ljudem. A če Lano policijsko delo "malo zanima", se je Gašper na nekaj več kot 100-kilometrsko pot podal zato, ker ga delo v Policiji "kar 'fejst' zanima",  predvsem delo v Specialni enoti Policije. Verjame, da mu bo pri policijskem delu pomagalo tudi to, da se redno ukvarja s športom. Na koncu je pristavil, da mu je bil način predstavitve policijskega poklica v Tacnu zelo všeč, saj da je tekom obiska sedmih postaj dobil dober vpogled v njihov način dela. 

Izmed vseh sedmih točk, kjer so si lahko radovedni obiskovalci ogledali več policijskih enot ter njihovo delo – od prometne policije, kriminalistov in letalstva, pa vse do specialne enote – je slednja požela največ pozornosti. Nad razstavo pušk in pištol so bili navdušeni tudi študenti prvega letnika, ki so s policisti in pripadniki specialnih enot obiskovalcem razkazovali opremo. 

Tam si je pištole ogledoval tudi Jani. Kaj je nekdanjega tekača na smučeh, pa tudi vojaka, prineslo na Policijsko akademijo? "Zanima me, kako je videti Policija," je povedal, nato pa v nadaljevanju razložil, da so mu prav tako blizu 'policijske' lastnosti. "Rad imam vse urejeno. Tako, kot mora biti. Prav tako imam rad red in disciplino. Zato sem prišel," je dejal. V vojski je sprva služil kot športni vojak, nato kot klasični vojak, sedaj pa je čas za spremembo, meni. "Tam ni bilo tako zanimivo," je tudi dodal in razložil, da ga zanima predvsem specialna enota. A prvi cilj je sprejem na akademijo, nato zaključek, kasneje pa bo razmišljal o nadaljnji usmeritvi. 

Za ogled dela policistov se je s Štajerske do Tacna pripeljala gimnazijka Martina. Tudi njej je bila interaktivna predstavitev všeč. Hkrati je dodala, da si želi poklic opravljati predvsem zaradi želje po pomoči ljudem.

V modre barve tudi z veterine in iz vrtca

Ana zaključuje srednjo vzgojiteljsko šolo v Ajdovščini, med policiste pa je prišla, ker jo poleg vzgoje otrok močno veseli tudi policijsko delo. Upa, da bo obe izobrazbi kasneje lahko združila. "Te stvari me veselijo. Vem, da lahko pedagoško znanje izkoristim tudi v Policiji," je povedala. O točni usmeritvi še ne razmišlja, a zaenkrat tudi njo najbolj zanima specialna enota. Bi pa začela s prometno policijo ter se nato usmerila. Poleg Tacna je obiskala tudi Fakulteto za varnostne vede, morda se bo vpisala na vzporedni študij. "Najpomembnejša lastnost policista se mi zdi vzdržljivost, prijaznost, ločevanje zasebnega in službenega življenja, pa tudi psihična in fizična moč." 

V čevlje študenta na Policijski akademiji pa je lanskega oktobra že stopil Matic. "Zdi se mi super," je začel, nato pa dejal, da ga izmed vsega najbolj pritegne raziskovanje kriminalnih dejanj. Svoje polletno znanje je tudi že preizkusil na dvotedenski praksi, kjer se je pridružil kriminalni patrulji. "Zanima me tudi položaj vodnika policijskega psa, zaradi predznanja," je tudi povedal, nato pa dodal, da se je na akademijo vpisal s končano srednješolsko izobrazbo veterinarskega tehnika. 

A kako je z veterinarskega dela prešel na Policijo? "Zanimajo me zakoni, rad imam dinamično delo," je utemeljil svojo izbiro. A čeprav ima rad zakone, mu ravno ti povzročajo največ preglavic, saj se zakonom in zakonikom pridružujejo tudi razni pravilniki. Dva predmeta – borilne veščine in streljanje – opravijo s praktičnim izpitom. Meni, da je najpomembnejša lastnost policista integriteta. V skupini jih je 25, večinoma fantov, dobrodošli pa so vsi, je zaključil Matic.

Kako se privaditi na stres? 'Med vadbo poslušamo motečo in nadležno glasbo'

Kot dodaja Tim Toplak, nekdanji svetovni prvak v ju-jitsuju, ki je pred letom dni stopil v čevlje policijskega inštruktorja pri obrambi in bojevanju, je pri opravljanju dela najbolj ključno to, da v stresnih situacijah ohraniš mirno kri. "Situacije na terenu so stresne, adrenalin se poviša, težje je odreagirati". Da se študenti vsaj nekoliko privadijo na vznemirjujoče okolje, jim Toplak med vadbo predvaja glasno in nadležno glasbo.

V novi vlogi mu ni bilo težko, saj je bil inštruktor športa že prej, nekoliko bolj pa mora biti pozoren na to, da se študenti priučijo tudi pravilne obrambe, saj se športu v Policiji pridružijo pravilniki in zakonodaja. "Športno nas te stvari ne zanimajo," je še na hitro dodal. V prvem letniku se  pri predmetu učijo predvsem osnov borilnih veščin, pomembna je tudi tehnika padanj, večina je namreč začetnikov. V drugem letniku se osredotočajo na povezavo borilnih veščin in zakonske podlage.

Po številu policistov Slovenija rahlo nad povprečjem EU

Zadnji podatki Policije kažejo, da je bilo konec junija lani v Sloveniji 7306 policistov oziroma približno 35 policistov na 10.000 prebivalcev, kar je nekoliko nad triletnim povprečjem EU. Države članice unije so imele med letoma 2018 in 2021 na 10.000 prebivalcev povprečno 33,5 policista (288,42 prebivalca na enega policista). V povprečju EU je bila ena od štirih zaposlenih ženska, pri nas pa ženske policistke predstavljajo slabo petino vseh policistov. 

Kriminalistov je še manj, na 10.000 prebivalcev jih je v Sloveniji 4,71. Kot so dejali na akademiji v Tacnu, se kriminaliste vedno potrebuje. Enote so preobremenjene predvsem, kadar preiskujejo večje primere. Mitja Breznik iz Sektorja kriminalistične policije je dejal, da jih v njihovih vrstah zanimajo predvsem policisti z nekaj predznanja in izkušnjami. Te lahko pridobijo ob delu ali pa med študijem. 

Med izobraževanjem namreč kandidati dobijo tudi pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki se ob koncu izobraževanja podaljša v pogodbo za zaposlitev za nedoločen čas, če seveda želijo. Tako se lahko zaposlijo tudi v Sektorju kriminalistične policije, kjer na različnih oddelkih znanje nadgrajujejo na specifičnih izobraževanjih, od mladoletniške do računalniške kriminalitete. Zato v kriminalistični enoti potrebujejo tudi različne profile študentov: od družboslovcev, tehnikov, inženirjev do naravoslovcev.