Indeks zaznave korupcije: lani padli na najnižjo raven, letos jo ohranjamo

"Za učinkovito kaznovanje vseh korupcijskih kaznivih dejanj ter zagotavljanje nadzora je pomembno, da odločevalci poleg boljših zakonov in postopkov zagotavljajo tudi neodvisnost, sredstva in preglednost pravosodnim sistemom," je ob razkritju indeksa zaznave korupcije (CPI) za leto 2023 poudarila predsednica Transparency International Slovenia Neža Grasselli.

Izpostavila je še, da se ob tem ne sme pozabiti na vpliv drugih dejanj, ki niso kazniva po kazenskem zakoniku, a kljub temu predstavljajo kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, na zaznavo stanja in trende razvoja korupcije v državi.

Za ničelno toleranco do korupcije v Sloveniji se mora zato zagotoviti enake pogoje tudi za ostale akterje, ki delajo na področju preprečevanja korupcije in spodbujanja integritete, pravi. Pri tem pa da je osredotočanje na obstoj ali neobstoj Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) nekonstruktivno.

In kaj predlaga? Namesto, da se odločbe KPK vedno znova javno kritizira, se jih ne spoštuje ali pa te nimajo političnih ali drugih posledic, naj politične institucije več energije namenijo k celoviti spodbudi in konkretni podpori delovanju učinkovitega sistema integritete v praksi, svetuje Grassellijeva.

'Ne preseneča, da v Sloveniji ni spremembe na bolje'

Meni pa tudi, da po lanskem padcu na najnižjo oceno, odkar poteka merjenje po obstoječi metodologiji, ni presenečenje, da v Sloveniji ni spremembe na bolje. "V luči škandalov na področju politične integritete, transparentnosti in sumov korupcije v javnem sektorju v lanskem letu pozitiven korak, ki je zakon o zaščiti prijaviteljev ni zadoščal za spremembo mnenja strokovne in poslovne javnosti."

Letošnja nizka ocena indeksa zaznave korupcije torej nakazuje nadaljevanje stagnacije in nezadostnih prizadevanj na področju preprečevanja korupcije v Sloveniji.

Med različnimi zunanjimi viri, na podlagi katerih je izračunan indeks, je Sloveniji najvišjo oceno namenil Freedom House Nations in Transit, ki ocenjuje predvsem stanje demokracije. Namenil nam je namreč oceno 68. Najnižjo oceno (45) pa je Slovenija prejela od Svetovnega ekonomskega foruma, ki spodbuja zdravo poslovno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem.

"Majhni koraki v pravo smer so bili narejeni na področju žvižgačev ter z delom na prenovi resolucije za preprečevanje korupcije, vendar pa na Transparency International Slovenia pogrešamo večjo proaktivnost in ambicioznost odločevalcev," situacijo komentira generalna sekretarka slovenskega  satelita organizacije Maruša Babnik. In to ne zgolj na področju priprave in prenove zakonodaje, temveč tudi zagotavljanja neodvisnosti in sredstev za delovanje celotnega protikorupcijskega sistema.

Poudarja, da je moč zakonov, predpisov in postopkov prav v kakovosti ter doslednosti njihovega izvajanja in upoštevanja. "To pa lahko dosežemo s pravočasnim in dovolj zgodnjim vključevanjem civilne družbe in širše javnosti, čemur v zadnjih letih nismo bili priča," je prepričana.

Poziv odločevalcem: Za prenovljeno resolucijo omogočite javno razpravo, nato pa jo čim prej sprejmite

V organizaciji izpostavljajo, da je bil lani v Sloveniji sprejet zakon o zaščiti prijaviteljev, za katerega pa da še ne morejo "videti, kako bo zaživel v praksi in v kolikor bo pomagal spremeniti kulturi prijavljanja nepravilnosti, ki v Sloveniji trenutno ni širše prisotna ali zaželena".  

Lani je bilo ob tem načrtovano tudi sprejetje prenovljene Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki bi zamenjala obstoječo resolucijo, ki bo poleti praznovala 20 let. A do njenega sprejetja ni prišlo, hkrati pa so se postopki do sedaj odvijali brez javne obravnave. Transparency International Slovenia ocenjuje, da je to povsem nesprejemljivo. "Še posebej upoštevaje področje ter zaznavo stanja področja v javnosti."

Odločevalce zato pozivajo, da se za prenovljeno resolucijo omogoči javna razprava ter se jo nato v čim krajšem času sprejme. Njihov naslednji korak bo priprava akcijskega načrta za doseganje ciljev resolucije, kjer ponovno poudarjajo, da bo za njegovo kakovost in za širše lastništvo nad ukrepi pomembno, da se ustrezno vključi deležnike in omogoči javno razpravo.

KPK: Potrebujemo sistemske spremembe in prevzemanje odgovornosti

Na novi indeks zaznave korupcije so se že odzvali na KPK, kjer se strinjajo z besedami Neže Grasselli: "Glede na vse okoliščine minulega obdobja to ne preseneča. Padec smo pričakovali, saj naša država že več let stagnira, če ne celo nazaduje v boju proti korupciji." Predsednik Komisije Robert Šumi pravi, da so prav zato potrebne sistemske spremembe, predvsem pa prevzemanje odgovornosti in sprememba miselnosti. "Država je od vseh nas in miselnost, kako dobro je državo prinesti naokoli, je škodljiva," je poudaril.

Predlogi oziroma opozorila Komisije za spreobrnitev trenda na bolje ostajajo podobni lanskim: "Potrebujemo družbeno-politični konsenz o pomenu preprečevanja korupcije, medsebojno sodelovanje vseh družbenih skupin, dosledno izpolnjevanje dolžnosti vseh pristojnih institucij, posodobitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)."

"Vloga Komisije je preprečevanje korupcije s krepitvijo integritete, odgovornosti in transparentnosti ter drugih standardov, določenih z ZIntPK. Zato se bomo še naprej osredotočali na krepitev teh standardov, ki predstavljajo "imunski sistem" pri preprečevanju korupcije. Hkrati stavimo na konkretna dejanja, kot je izvajanje projekta Integriteta: skupni cilj generacij skupaj z ZRSŠ, katerega cilj je postopoma vzgojiti državljane, ki se bodo oddaljili od prej omenjene škodljive miselnosti," je ob objavi rezultatov izpostavil Šumi.

Učinkovitost in smiselnost obstoja KPK so sicer za določen del javnosti prikladen kamen spotike ob vsakokratni objavi CPI, še dodajajo na Komisiji, kjer da sicer pozdravljajo konstruktivno kritiko. Poudarjajo, da CPI meri percepcijo koruptivnosti javnega sektorja in ne dela Komisije. "Mnenja obravnavanih oseb iz vrst slovenske politike o tem, ali naša družba Komisijo potrebuje ali ne, niso relevantna. Ljudje, katerih ravnanja na javnih funkcijah so del težave, najpogosteje nimajo ustreznih rešitev na področju preprečevanja korupcije," še pravi predsednik KPK, ki dodaja, da, četudi nekoč Komisije ne bi bilo več, bi ostali zakonski standardi, ki jim bo družba morala slediti.

Tudi v drugih državah večinoma brez napredka

Tudi na globalni ravni se sicer stanje ne izboljšuje. Večina držav v zadnjem desetletju pri soočanju s korupcijo ni uspela doseči pravega napredka. Svetovno povprečje indeksa CPI tako že dvanajsto leto zapored ostaja nespremenjeno pri 43 točkah. Kar dve tretjini svetovnih držav sta prejeli oceno, nižjo od 50, kar 80 odstotkov globalnega prebivalstva pa živi v državah z oceno, nižjo od svetovnega povprečja.

Regija Evropske unije in Zahodne Evrope sicer ostaja z najvišjo oceno med vsemi regijami, a trdne protikorupcijske ukrepe še naprej spodkopava slabitev sistema zavor in ravnotežij med tremi vejami oblasti. Zmanjševanje politične integritete prispeva k zmanjševanju zaupanja javnosti v sposobnost držav, da se spoprimejo z aktualnimi izzivi regije.

Kot "žarek upanja" pa so izpostavili nekatere države, ki napredujejo na področju preprečevanja korupcije in so lani dosegle svoj najboljši rezultat doslej. To so Estonija (76), Latvija (60), Slovaška (54) in Bolgarija (45). Napredovala je tudi Češka, ki nas je tako prehitela, in pa Slovaška, ki nas dohiteva. Še šesto leto zapored je na vrhu tudi Danska (90), sledita pa ji Finska in Nova Zelandija z rezultatoma 87 oziroma 85 točk.

Medtem so v EU nazadovale Švedska (s 83 na 82 točk), Nemčija (z 79 na 78) in Francija (z 72 na 71). Hrvaška (50), Italija (56) in Avstrija (71) so dosegle enako število točk kot lani.

'Korupcija poglablja socialno nepravičnost in nesorazmerno prizadene najranljivejše'

Indeks zaznave korupcije mreže Transparency International letos opozarja na svetovni trend slabitve pravosodnih sistemov. "Ko podkupovanje in politično vmešavanje prodreta v pravosodni sektor, lahko to privede do manipulacije s pravnimi postopki, selektivnega izvrševanja zakonodaje in zaščite storilcev pred odgovornostjo. To koristi majhnemu številu kršiteljev na račun skupnega dobrega," poudarjajo.

Dodajajo, da morajo vlade za odpravo nekaznovanosti za korupcijo pravosodnim sistemom zagotoviti neodvisnost, sredstva in preglednost, ki so potrebni za učinkovito kaznovanje vseh korupcijskih kaznivih dejanj ter zagotavljanje nadzora in ravnovesja oblasti. Po potrebi pa da morajo uvesti tudi boljše postopke in zakone, ki pravosodnim institucijam pomagajo, da se zaščitijo pred koruptivnimi dejanji in jih odkrijejo.

Predsednik globalne mreže Transparency International François Valérian: "Korupcija bo še naprej cvetela, dokler pravosodni sistemi ne bodo znali kaznovati prekrškov in nadzorovati vlad. Kadar je pravosodje podkupljeno ali se vanj politično vmešava, trpijo ljudje." Zato bi morali voditelji v celoti vlagati v institucije, ki spoštujejo zakone in se borijo proti korupciji, ter zagotavljati njihovo neodvisnost. "Čas je, da odpravimo nekaznovanost za korupcijo," pravi.  

Glavni izvršni direktor Transparency International Daniel Eriksson pa še, da korupcija poglablja socialno nepravičnost in nesorazmerno prizadene najranljivejše. V številnih državah namreč še vedno obstajajo ovire na poti do pravice za žrtve korupcije. "Čas je, da odpravimo te ovire in zagotovimo, da bodo ljudje lahko učinkovito dostopali do pravnega varstva. Vsakdo si zasluži poštene in vključujoče pravne sisteme, v katerih je glas žrtev slišan na vseh stopnjah. Vse drugo je žalitev za pravico," je jasen.