IMF: Brez pokojninske reforme nižja rast

Če si želi Slovenija stabilne javne finance, je bistvena uveljavitev pokojninske reforme. Brez te bo gospodarska rast verjetno nižja, saj se bodo stroški zadolževanja zvišali, je danes ob koncu obiska v Sloveniji dejal vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Antonio Spilimbergo.

IMF Sloveniji za letos napoveduje gospodarsko rast v višini približno dva odstotka, leta 2012 pa 2,4 odstotka. "Naša napoved temelji na okrevanju izvoza," je povedal danes v Ljubljani in spomnil, da je Slovenija močno odvisna od povpraševanja iz tujine. Obseg potrošnje in investicij sta skromna.

Če pokojninska reforma ne bo uveljavljena, bo rast verjetno nižja. V tem primeru se bodo namreč stroški zadolževanja na finančnih trgih povečali. To bi pomenilo, da bi banke morale več zaračunati za posojila, kar pa bo znižalo investicijsko aktivnost, tudi potrošniki bodo manj zainteresirani za najemanje posojil. V primeru neuveljavitve pokojninske reforme bi imela vlada več izdatkov, zagotovo bi to pomenilo tudi negativen signal bonitetnim agencijam, je dodal.

Eden najhuših padcev obsega gospodarske aktivnosti v EU

Slovenija je v tokratni krizi zabeležila enega najhujših padcev obsega gospodarske aktivnosti v EU, je ugotovil Spilimbergo. Vzrok za to je v veliki odprtosti države ter dejstvu, da je pred izbruhom krize beležila pravi razcvet. Če smo realistični, v prihodnjih nekaj letih še ne moremo pričakovati tako visokih stopenj rasti, je dejal po rednem letnem, tokrat 14-dnevnem obisku v Sloveniji.

Kot pomembno ugotovitev tokratnega obiska IMF v Sloveniji je Spilimbergo izpostavil skromen obseg neposrednih tujih naložb, kar se mu zdi škoda, saj vidi veliko možnosti za povečanje dotoka tujega kapitala v našo državo.

Investitorji si želijo vlagati v Slovenijo, je dejal, med ovirami, ki to preprečujejo, pa poleg negotovosti glede uveljavitve pokojninske reforme navedel delovnopravno zakonodajo, birokratske ovire in lansko zvišanje minimalne plače. "To je bila slaba odločitev," je dejal in pojasnil, da je bila sprejeta ob napačnem času, vodi pa v znižanje konkurenčnosti Slovenije v primerjavi z drugimi državami.

Načrti vlade, da zniža proračunski primanjkljaj pod tri odstotke BDP do leta 2013, se mu zdi zelo pomemben cilj. "A se pri tem morda malo preveč opira na zamrznitev plač v javnem sektorju," je menil.

Glede slovenskega finančnega sektorja je misija IMF ugotovila, da se banke soočajo z nizko ravnjo kapitalske ustreznosti in slabšo kakovostjo naložb. Spilimbergo se je zavzel za izboljšanje upravljanja bank ter dejal, da je treba banke okrepiti in se izogniti obdavčitvi, o kateri razmišlja vlada. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je potrdila, da je predlog zakona o davku na bilančno vsoto bank pripravljen, preden se bo dokončno odločila, pa bo vlada preučila vse predloge in pripombe, tudi s tokratnega obiska misije IMF.

Guverner zadovoljen z ugotovitvami

Kot glavne izzive je tako misija IMF ob tokratnem obisku v Sloveniji navedla proces razdolževanja, zagotavljanje vzdržne gospodarske rasti in znižanje brezposelnosti. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je z ugotovitvami zadovoljen. "Mislim, da so našli prave odprte probleme," je dejal.

Slovenska centralna banka se strinja s priporočili IMF glede fleksibilnosti trga dela, pokojninske reforme, rigorozne politike zmanjševanja proračunskega primanjkljaja, zniževanja dolga, dokapitalizacije bank oz. očiščenja bilanc bank slabih terjatev in tudi s potrebo po vzdrževanju konkurenčnosti gospodarstva, je povzel Kranjec. Ob tem je poudaril, da morajo ostati inflacijska pričakovanja v Sloveniji zasidrana.

Vraničarjeva pa je napovedala, da bo vlada v kratkem pripravila nove ukrepe, ki jih bo predložila v obravnavo poslancem in v nekaterih primerih tudi socialnim partnerjem. "Poročilo kaže, da gredo ukrepi, ki jih je vlada že sprejela oziroma jih pripravlja, v pravo smer. Razumemo pa zelo resno opozorilo IMF, da jih je treba nadgraditi z dodatnimi ukrepi," je dejala.