Slovenskemu delu komisije bo predsedoval zgodovinar, profesor Janko Prunk. Imen in števila ostalih članov slovenskega dela komisije tiskovni predstavnik vlade Jernej Pavlin na novinarski konferenci po seji vlade ni izdal, ker vladno gradivo nosi oznako interno. Hrvaški del komisije pa bo, kot je na zaprtem delu seje odločila vlada v Zagrebu, štel sedem članov, predsedoval pa mu bo akademik Dušan Bilandžić. Ustanovna seja komisije bo predvidoma ob skupnem zasedanju slovenske in hrvaške vlade v bližnji prihodnosti, neuradno naj bi to bilo konec aprila.
Hrvaški del komisije znan v celoti
Kot je zapisano v dokumentu, ki ga je sprejela vlada v Zagrebu, hrvaški del komisije sestavljajo redna člana hrvaške akademije znanosti in umetnosti Dušan Bilandžić in Petar Strčić, profesor na Filozofski fakulteti v Pulju Miroslav Bertoša, profesor na Filozofski fakulteti v Zagrebu Krešimir Nemec, profesor na Filozofski fakulteti na Reki Darko Dukovski ter svetovalca hrvaškega inštituta za zgodovino Mirko Valentić in Bosiljka Janjatović. Delo komisije bo s strani Hrvaške usklajevalo hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije. Za odposlanca hrvaške vlade pri omenjeni komisiji je imenovan pomočnik hrvaške ministrice za zunanje zadeve in evropske integracije Damir Kušen.
Za večjo pripravljenost iskanja skupnih rešitev
Predlog o oblikovanju komisije po vzoru tistih, ki jih je imela Slovenija z Italijo in Avstrijo, sta na srečanju v Mokricah konec januarja sprejela slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader. Ocenila sta, da bi bila komisija koristna za seznanjanje obeh javnosti z zgodovinskimi dejstvi, ki bi bila morda relevantna tudi pri reševanju odprtih vprašanj. Kot je ob tem poudaril premier Janša, namen komisije ni narediti nekaj namesto vlade, temveč je izhodišče za njeno oblikovanje v tem, da odprta vprašanja izhajajo iz zgodovine, razpada nekdanje skupne države, in bi njene ugotovitve na podlagi zgodovinskih dejstev pokazale, da državi več stvari povezuje kot ločuje, kar bi pozitivno vplivalo na večjo pripravljenost iskanja skupnih rešitev.
Brez napredka v mešani komisiji o cestnem prometu
V Moravskih Toplicah se je s podpisom protokola končalo dvodnevno zasedanje slovensko-hrvaške komisije o cestnem prometu o odprtih vprašanjih dvostranskega sodelovanja v potniškem in tovornem prometu. Vodji obeh delegacij, Matjaž Vrčko, sekretar slovenskega prometnega ministrstva, in Igor Maly, pomočnik hrvaškega prometnega ministra za cestni promet, sta pogovore ocenila kot uspešne.
Pri najbolj spornem vprašanju, izvajanju carinske uredbe EU v Sloveniji in hrvaških protiukrepih, pa niso dosegli nobenega napredka. Hrvaška bo svoje ukrepe izvajala še naprej, pogovore o tem pa bosta komisiji nadaljevali na prihodnjem srečanju.
