V svetu RTVS bodo tako po novem profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko Anton Jeglič (podpira ga SDS), profesor socialne in politične psihologije na ljubljanski fakulteti za družbene vede Vladimir Miheljak (LDS), profesor primerjalne književnosti in svetovalec na vladnem uradu za informiranje Jože Osterman (ZLSD), upokojeni diplomirani agronom Jožef Jeraj (SLS) in vodja službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za kulturo Petra Škofic (LDS). Novi člani nadzornega odbora RTV Slovenija so direktor Ninamedia Nikola Damjanič (predlaga ga LDS), univerzitetni diplomirani inženir Alfred Killer (NSi) in vodja finančnega oddelka v Inexa Štore Alfred Šarlah (SMS), vlada pa je predlagala državnega sekretarja na ministrstvu za informacijsko družbo Tomaža Kalina in direktorico vladnega urada za informiranje Aljo Brglez.
Očitki o klientelizmu
Pred glasovanjem o članih sveta RTVS je Janez Janša (SDS) menil, da predlog parlamentarne komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ne ustreza zastopanosti političnih strank v državnem zboru. Od petih kandidatov za svet je le eden, ki ga podpira opozicija, je spomnil. Stranki LDS, ki zagovarja vstop v NATO, pa je očital, da v ta pomemben organ javne institucije predlaga dva kandidata, ki sta doslej javno nasprotovala članstvu v tej zvezi. Njegovim pomislekom se je pridružilo še nekaj poslancev iz vrst opozicije. Tako je Sašo Peče (SNS) poudaril, da bodo v SNS svoje nasprotovanje taki politiki, ki nas ne bo pripeljala korak naprej, ampak v obdobje klientelizma, izrazili tako, da ne bodo podprli predlaganih kandidatov za člane sveta. Andrej Bajuk (NSi) je menil, da je pluralizem v nacionalni RTV hiši resnično tuja beseda. Spomnil je na stališča novinarjev glede urednika, ki je prepovedal poročanje o podatkih, ki naj bi bili žaljivi za slovensko vlado. Ne glede na pomisleke so bili predlagani kandidati potrjeni s 46 glasovi za in 22 proti (69 navzočih).
Svet RTV Slovenija sicer šteje 25 članov; od tega jih v skladu z zakonom o Radioteleviziji Slovenija pet imenuje državni zbor, pri čemer mora v največji možni meri upoštevati proporcionalno zastopanost predstavnikov parlamentarnih strank, v svet pa ne sme imenovati poslancev in državnih funkcionarjev.
