'Imel sem občutek, da nabiram borovnice'

Letošnja gobarska sezona je izjemno obilna in raznolika, a ker je še ni konec, Bojan Arzenšek iz Gobarskega društva Kranj težko ocenjuje, ali bo prekašala lansko, ki se je zapisala kot rekordna. Poleg tega razumevanje gobarske sezone le med 25. avgustom in 15. oktobrom, ko tla že nekajkrat prekrije slana, ni pravilno, je opozoril Arzenšek: "Ocenjevati gobarsko sezono na podlagi tega, kar se je pravkar začelo, ni pošteno. Vsekakor pa je bila že 'gobarska predsezona' – od konca maja pa do zaporedja temperatur čez 30 °C, izredna, če ne kar najboljša v zadnjem desetletju. Tako smo vsi nestrpno čakali, kaj bo v glavni sezoni. Lahko rečem, da se je že začela, za zdaj pa ni tako ekstremna kot v lanskem rekordnem letu. Še vedno pa je gob veliko nad povprečjem zadnjih deset let. A narava ima še čas. V naslednjih treh tednih bomo videli, kje smo."

Čeprav kranjski gobar ne pozna razmer v vsej Sloveniji, pa za gorenjsko območje lahko zatrdi, da so gobe najprej začele rasti v višjih legah: "A jih je sneg nad 2000 metri zavrl. Na Pokljuki za zdaj rastejo bolj slabo. Seveda se najdejo kotički ali vrtički, kjer jih najdemo več na kupu. Zdaj so se že preselile v nižja hribovja, na osojne predele. Na peščenih predelih jih ni prav veliko."

Po družbenih omrežjih krožijo predvsem fotografije jurčkov. To ni zgolj posledica tega, da so med Slovenci najbolj priljubljeni in zaželeni, ampak da jih je dejansko največ. "Tudi letošnje leto ni izjema. Zelo težko bi izpostavil še kakšne druge gobe, da rastejo v takšnem izobilju kot jurčki. Mogoče dežnikarice oziroma ’marele’, pri preostalih pa ni odstopanj," je pojasnil Arzenšek.

Kako dobri poznavalci gob smo Slovenci?

Včasih se zdi, da Slovenci poznamo zgolj jurčke, lisičke in dežnikarice, saj se pogovori in hvalisanja, koliko gob smo nabrali, največkrat nanašajo na te vrste. A Arzenšek je zatrdil, da gobarji, ki redno nabirajo gobe, poznajo bistveno več kot te tri: "Ker je teh treh vrst tudi največ in sodijo med najokusnejše, se zdi, da ni znanja. Opažam pa, da je precej površnosti pri prepoznavanju. Na srečo gre za vrste, ki so prav tako užitne, tako da zastrupitev ni veliko. Vedno pa se najde 'črna ovca' med užitnimi, ki je vsaj rahlo strupena. Zato se ne smemo zanašati na to olajševalno okoliščino. Če ne poznamo vsaj zelene mušnice v vseh njenih oblikah, ne bi smeli nabirati vse povprek. In poudarjam, da moramo biti 100-odstotno prepričani, kaj smo nabrali. V primeru kakršnega koli dvoma, tudi najmanjšega, je najbolje, da takih gob ne jemo."

Ker Slovenci prisegamo na jurčke in jih večinoma dobro poznamo, nas je zanimalo, ali obstaja kakšna podobna goba, ki je neužitna ali celo strupena. "Če se pri jurčkih izogibamo rdečih in živo rumenih barv ter vemo, da ima jurček trosovnico v obliki drobnih cevk, se ne bomo zastrupili. Še največkrat ga lahko 'polomimo' z žolčastim grenivcem, ki pa je tako grenak, da bomo pojedli le prvo žlico, pa še te ne do konca. Med gobani, kamor spadajo jurčki, je najpogostejša strupena vrsta vražji goban, ki pa ima zadosti rdeče barve na trosovnici in betu, zato jo je res težko zamenjati," je razložil Arzenšek, ki v gozd hodi že od otroštva, resneje pa se za raziskovanjem našega gozdnega bogastva ukvarja dobrih 25 let.

Sicer pa ima vsaka goba svojega dvojnika. Največ zamenjav, ki so lahko tudi usodne, se zgodi pri nabiranju premladih ali delno posušenih gob. "Velike osušene zelene mušnice lahko postanejo podobne dežnikaricam," je navedel primer Arzenšek.

Kakšno vreme je idealno za rast gob?

V Sloveniji poznamo več kot 3000 različnih vrst gob, zato ne velja splošna formula dežja. "Na hitro bi lahko rekel, da je vsaj 100 različnih oblik idealnega vremena za gobe. Nekaterim ustrezajo višje, nekaterim nižje temperature, nekatere potrebujejo vsakodnevni dež, sredozemske so prilagojene na manjše količine dežja. Brez dežja pa seveda ne gre. Zelo pomembna je tudi temperatura zemlje. V toplejši rastejo hitreje in intenzivnejše. Zato igra vlogo tudi to, ali dež prihaja s severa ali jugozahoda. Zelo velik vpliv ima veter. Marsikdaj spomladanski veter hitro osuši vrhnje plasti zemlje, kar za rast ni dobro. Večina gob ima rada od 90- do 100- odstotno nadzemno vlažnost zraka. Če so temperature blizu 10 stopinj Celzija ali več, bo tudi gob več," je razložil Arzenšek.

Kakšna je formula za najučinkovitejše gobarjenje?

Nekateri ljudje ne znajo nabirati gob – jih preprosto ne vidijo, čeprav kratko malo gledajo vanje. Kaj je ključno pri gobarjenju? Kakšen je recept, da jih hitro opazimo in ne tavamo slepo mimo njih? Pravil je več, je prepričan kranjski gobar, ki prepozna kar 500 vrst gob takoj v gozdu, s pomočjo literature pa je določil že več kot 1500 vrst: "Glavno vlogo igrata opazovanje in počasna hoja. Kakršnokoli drugo početje, na primer klepetanje, zelo zmanjša možnost, da bomo kaj našli. Določene spretnosti se seveda da priučiti, vsekakor pa ne smemo biti neučakani in moramo poskusiti večkrat, brez slabih misli: vsi najdejo, le jaz ne. Z izkušnjami bomo začeli spoznavati anomalije v gozdu in tudi znali določiti, kje je boljše mesto za gobe in kje slabše."

Pomembno je, da gobe nabiramo pravilno

Iz dveh razlogov. Samo v tem primeru je določitev gob dovolj zanesljiva, da ni usodnih zamenjav. Torej, gobo je treba izruvati iz tal tako, da so vidni vsi deli gobe. In drugič, če jih nabiramo pravilno, bomo tako poskrbeli, da bodo naslednje leto znova zrasle na tem mestu

Pravila, kako jih pravilno nabirati, so sicer zapisana v Uradnem listu RS. Goba mora imeti razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto. Prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje. Gobe je treba grobo očistiti že na rastišču in jih je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži.

Ali so gobarske lokacije skrivnost?

Tudi naš sogovornik je priznal, da če ga kdo vpraša, kje je nabral gobe, odgovori: v gozdu ali na Gorenjskem. Gobarji se o lokacijah pogovarjajo večinoma le v okviru gobarskih društev. "Eni so pri tem bolj, drugi manj odprti. To je najbolj očitno takrat, ko nekdo navede zelo široko območje. Če na primer reče, da je nabiral na Jelovici ali Pokljuki, vemo, da noče govoriti o točni lokaciji," je povedal Arzenšek.

Za konec je sogovornik priporočil, da tudi če že dolgo nabiramo gobe in se zgodi, da nismo čisto prepričani, ali je to prava goba, za katero mislimo, da jo poznamo, raje vprašajmo poznavalce. "S prepoznavanjem se ukvarja mnogo posameznikov in predvsem gobarska društva. Praviloma imajo društva redne tedenske sestanke in tja lahko prinesete do pet različnih vrst gob, ki so zanimive za vas. Poznavalci vas bodo o njih poučili. Seveda nismo na voljo 24 ur na dan. In ker imajo gobe kratek rok trajanja, jih bo tako ali tako večina že prej zavrgla. In prav je tako. Moje priporočilo je torej – ostanite na jurčkih, dežnikaricah in lisičkah. Eksperimentirajo naj drugi, če se imate radi in nočete imeti težav z zdravjem," je strnil Bojan Arzenšek, ki priznava, da se še vedno uči in se mu kdaj pa kdaj zgodi, da zameša vrste med seboj.