Sodstva so se zaradi padlih primerov zoper nekdanjega župana Maribora Franca Kanglerja lotili tudi poslanci. Iz hrama demokracije pa smo lahko slišali tudi obtožbe, da je slovensko sodstvo mafija. Odgovore na vprašanje, ali imamo v Sloveniji pravo - ali krivo-sodje, pretresajo ugledni pravniki različnih nazorov.

Morda je stopnjo neodvisnosti slovenskega sodstva še najbolje opisala vrhovna sodnica Nina Betetto, ki je dejala, da stanje ni briljantno, ni pa tako slabo, kot se ga skuša prikazati v javnosti. Opozorila je, da v evropskem kontekstu Slovenija ni prikazana niti v dobri niti slabi luči.
'Zaupanje ostaja, sicer ne bi bilo toliko pravd'
Sodnik Zobec je opozoril na specifičen postkomunistični kontekst naše države, v manjših primerih zadeve gladko tečejo, v medijsko odmevnejših primerih, kot sta denimo Patria in Kangler, pa se zadeve zapletajo in zato tudi nezaupanje javnosti.
Trenutno ne razpolagamo s podatki, ki bi dokazovali, da je neodvisnost sodstva nižja kot v primerljivih državah, so opozorili pravniki. Pravniki so izrazili razočaranje, da jih nihče ne brani, ko se sodstvo v javnosti blati. Sklep okrogle mize bi lahko bil, da zaupanje v pravosodje še ostaja, sicer ne bi bilo toliko pravd, kot jih vlagamo državljani.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.