Zadnje dni je veliko slišati na račun arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Eni ga zagovarjajo, drugi obsojajo. Danes je svoja stališča glede sporazuma pojasnil tudi predsednik Danilo Türk. Po njegovih besedah, ''imamo možnost, da se sporazum uredi v skladu s temeljno ustavno listino iz leta 1991''. Določba v ustavni listini je namreč v skladu z mednarodnim pravom in ni neskladij. Po njegovem je zato arbitražni sporazum dober pravni dokument. Kot je še povedal Türk, imamo dobre argumente in močne živce in zato lahko ta mejni spor dobro rešimo.
Ker je sporazum že ratificiran v dveh parlamentih, bi po njegovem to morala biti tudi zadnja beseda. ''Tako se dogaja v tujini in tudi pri nas bi moralo biti tako.'' Predsednik namreč upa, da bo referendum potrdil sporazum in pokazal, da so ljudje modrejši od politikov. Želi si namreč, da bi bil referendum dostojanstven in da provociranje ne bi bilo združljivo z dostojanstvom našega naroda.
Predsednik se je dotaknil tudi besed, ki so jih pred dnevi izrekli Bučar, Hribar in Pahor in jih označil za čustvene in pretirane. Po njegovem te besede ne pomagajo, zato ''se moramo vrniti k realnosti''. Potem, ko je filozof Tine Hribar sporazum primerjal s švicarskim sirom, ki je poln lukenj, pa Türk poudarja, da tam, kjer ''smo mi zainteresirani, ni lukenj. Tam je kvalitetna vsebina. Tu imamo sir, ki je dober.'' Kvalitetna vsebina je namreč 5. člen, ki pravi, da noben enostranski dokaz ali izjava po 25. juniju nima vloge in je brez veljave.
V skladu z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb je treba sporazum razlagati celovito in ne po delih, je poudaril. To pomeni, da s 3. in 4. členom sporazuma arbitrom nalagajo "določitev meje kot celote" in ne najprej meje na morju in kopnem ter šele nato stik z mednarodnimi vodami, kot trdi opozicija. Ne dvomi pa, da bodo arbitri to, kar jim nalaga sporazum, tudi izpolnili, torej določili tudi tak stik, saj je to "njihov mandat".
Zdaj je vse na državljanih, meni Türk, ki morajo razumeti, da gre za sklepno fazo tega pogajanja. Zdaj je po njegovem čas za realnost, ko si lahko in moramo končno priznati, da se je iz ''vseh izkušenj skristalizirala rešitev, ki je pred nami''.
Türk tudi meni, da pomeni sporazum "razumno tveganje". "Neupravičeno tveganje" pa bi bilo, če bi vprašanje meje predali haaškemu Meddržavnemu sodišču, ki v statutu opredeljuje, da sodniki sami odločijo, ali bodo razsojali po načelu zunanje pravičnosti, če jih za to zaprosita državi. K temu pa niso zavezani, je pojasnil.
Ponovil je, da hrvaška enostranska izjava nima nobene teže in da je "brez veljave in brez učinka za arbitražno sodišče", saj ga zavezuje le tisto, o čemer sta se državi uskladili.
Posledice zavrnitve sporazuma na referendumu bi lahko bile po njegovi oceni za Slovenijo "neprijetne", lahko bi bila v neugodnem položaju. Gre namreč za sporazum, ki je bil ratificiran v parlamentih obeh držav, kar je v mednarodni praksi praviloma zadnje dejanje, je pojasnil.
Glede trditve premiera Boruta Pahorja, da bo v tem primeru trpel njen mednarodni ugled in da jih grozi izolacija, pa meni, da "ni prav ustvarjati hipotetičnih odgovorov" ter izrazil nasprotovanje "sejanju strahu v katerokoli smeri".
Na vprašanje ali bo Slovenija ostala pomorska država, je predsednik odgovoril, da Slovenija to je in bo tudi ostala. Tega statusa ji po njegovem ne more vzeti nihče, saj status ni odvisen od formulacije obmejnega položaja. Türk prav tako nobene nevarnosti ne vidi za Luko Koper. Kot pravi, je to izmišljen argument, nepotreben strah pa kaže na pomanjkanje samozavesti tistih, ki sporazumu nasprotujejo. ''Za rešitev je potrebno nekaj poguma, ki ga je treba sedaj izkazati,'' je še povedal predsednik Türk.
KOMENTARJI (306)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.