Zakaj je dobro, da imamo NPZ, in zakaj šole premalo izkoristijo podatke?

Z naslednjim šolskim letom stopa v veljavo nov model nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki preverjanje poleg 6. in 9. razreda uvaja že v 3. razredu osnovne šole. NPZ za tretješolce sicer ni novost, saj smo ga nekoč že izvajali, a so ga ukinili. Bo pa novost ocena, ki jo bodo učenci zadnjega razreda devetletke dobili v redovalnico iz posameznega predmeta pri NPZ.

O tem, kakšne so prednosti NPZ, praktično od prvega leta uvedbe potekajo različne debate, med katerimi so tudi takšne, da je preverjanje znanja na nacionalni ravni nepotrebno. Pa je temu res tako? Vsako leto rezultati NPZ prinašajo cel kup pomembnih podatkov, žal pa se še vedno dogaja, da tega ne znamo izkoristiti oziroma podatkov ovrednotiti. O tem, kako dobro znamo izkoristiti podatke, ki jih pridobimo iz rezultatov NPZ, čemu so namenjeni in kakšen odnos imamo kot družba do teh preverjanj, smo govorili s predstavnikom Zveze aktivov sveta staršev Slovenije (ZASSS) Antonom Medenom, s predstavniki sindikata SVIZ ter s šolsko psihologinjo na OŠ Vič Marušo Majhen.

Čemu je sploh namenjen NPZ?

Osnovni namen NPZ je zagotavljanje informacij o tem, kako deluje vzgojnoizobraževalni sistem. S temi informacijami lahko nato uresničujemo dva temeljna cilja NPZ, in sicer izboljšanje znanja učencev ter izboljšanje kakovosti poučevanja in učenja.

Na ZASSS opozarjajo, da šole še vedno premalo uporabljajo rezultate preverjanj, bojijo pa se, da se to tudi z novim modelom NPZ ne bo spremenilo. "Pri samih NPZ ni kaj dosti za spreminjati, le uporabljati bi jih bilo treba za to, čemur so bili (in so še) v osnovi namenjeni - zagotavljanju dodatnih oziroma povratnih informacij o tem, kako deluje vzgojnoizobraževalni sistem," navajajo na zvezi. Po njihovem mnenju je NPZ pomemben element evalvacije znotraj šolskega sistema. "V javnosti, tudi strokovni, večkrat slišimo razprave o velikih razlikah med šolskimi ocenami in uspehom učencev na nacionalnem preverjanju znanja, ki je enako za vse otroke v državi. Ob tem se sprašujemo, kako šole izkoristijo informacije, ki jih pridobijo z NPZ. Vemo, da je praksa v šolah glede tega zelo različna. Nekatere šole rezultate podrobno analizirajo, predstavijo staršem in uvedejo ukrepe, ki naj bi odpravili zaznane slabosti, druge pa rezultate NPZ 'vzamejo na znanje' in ne naredijo nič, da bi z njihovo pomočjo izboljšale učenje in poučevanje," ugotavljajo na zvezi in dodajajo, da nikakor niso kritični do zasnove ali modela NPZ, pač pa jih moti neuporabljanje rezultatov.

Na vprašanje, ali so sodelovali pri oblikovanju novega modela NPZ, na ZASSS pojasnjujejo, da niso bili neposredno vključeni v oblikovanje modela, so pa sodelovali v javni razpravi, ki je potekala jeseni 2015. S predstavniki ministrstva so se sestali dvakrat. Na zadnjem sestanku julija lani, na katerem so sodelovali predstavniki vseh zainteresiranih deležnikov, se je pokazalo, kako koristno bi bilo, če bi ministrstvo izmenjavi mnenj med njimi namenilo več časa, vendar podobnega srečanja kasneje ni več bilo, opozarjajo na zvezi.

NPZ šole premalo izkoristijo

"Če želimo zagotoviti kakovost vzgojnoizobraževalnega sistema, je nujno potrebno preverjanje znanja, pri katerem vsi učenci dobijo enake naloge," opozarjajo na ZASSS in dodajajo, da je za šole, kjer se na osnovi rezultatov NPZ odločijo za izboljšave, ta informacija neprecenljiva in predstavlja osnovo za samoevalvacijo. "Večinoma pa NPZ trenutno, čeprav se večkrat omenja njihov formativni pomen, dajejo le informacijo o zatečenem stanju. Z NPZ bi morale šole dobiti mehanizem za primerjavo z ostalimi šolami, predvsem pa za vrednotenje lastnega dela glede na zapisano normo."

Na zvezi so naklonjeni tudi uvedbi NPZ v tretjem razredu: "Z vidika osnovnega namena NPZ je preverjanje v tretjem razredu zagotovo smiselno, saj se na ta način povratne informacije o delovanju vzgojnoizobraževalnega sistema in šol pridobi zadosti zgodaj, ko je možnosti za popravke še veliko."

'Kriterij naj bo napredek in ne zgolj dosežek'

Opozarjajo pa, da se je treba pri uporabi rezultatov NPZ izogniti skušnjavi razvrščanja šol glede na dosežke NPZ, saj so po njihovem mnenju takšne primerjave neprimerne in ne dajejo ustreznih informacij o kakovosti vzgojnoizobraževalnega procesa na posamezni šoli. "Če bi se že kakšna šola hotela primerjati z drugimi ali s slovenskim povprečjem dosežkov na NPZ, bi bil bolj ustrezen kriterij napredek, ki ga naredijo učenci posamezne šole glede na celotno populacijo iste generacije v obdobju med dvema NPZ in je posledica kakovostnega vzgojnoizobraževalnega procesa," pojasnjujejo.

'NPZ bi lahko dodali še nekaj nalog selekcijskega tipa'

Na vprašanje, ali so naklonjeni temu, da bi se rezultate NPZ upoštevalo pri vpisu v srednje šole, na ZASSS odgovarjajo, da si že več let prizadevajo, da bi NPZ v devetem razredu morali dodati še nekaj nalog selekcijskega tipa, ki bi služile kot korektiv šolskim ocenam pri merilih za vpis v srednje šole z omejitvijo vpisa, vendar ostajajo zaenkrat njihovi predlogi preslišani. "Na ta način bi zagotovo zmanjšali pritisk na ocene v tretjem vzgojnoizobraževalnem obdobju, o katerem večkrat tožijo učitelji. Pa tudi sicer bi bilo treba v kriterij za vpis v srednje šole vključiti nekaj nalog, ki bi bile enake za celotno populacijo ene generacije učencev," še pojasnjujejo.

Prav tako opozarjajo, da določene (sicer neformalne) analize kažejo, da imajo dosežki NPZ (ne glede na njihovo trenutno le formativno naravo) boljšo napovedno vrednost o uspehu dijakov kot njihove povprečne ocene v zadnjem osnovnošolskem obdobju.

Ena od novosti novega modela NPZ je tudi ta, da bodo devetošolci ocenjeni. "Zakaj se je ministrstvo na koncu odločilo za to, da se ocena iz NPZ v devetem razredu pretvori v oceno, ne vemo. Iz izmenjav mnenj v prejšnjem šolskem letu se spomnimo, da marsikdo ni bil naklonjen taki rešitvi, ki precej neposrečeno posega na področje strokovne avtonomije učitelja in je menda tudi v nasprotju s pravilnikom o ocenjevanju," odgovarjajo na zvezi.

Odnos otrok do NPZ ni negativen, problem je v odraslih

Glede tega, ali učenci sploh dovolj resno jemljejo NPZ, še posebej ker niso ocenjeni, pa na zvezi ocenjujejo, da učenci do NPZ v večini resno pristopajo že sedaj. "Kot je v javni razpravi zapisala učiteljica Mateja Peršolja, po njeni izkušnji 95 do 100 odstotkov učencev resno pristopi k reševanju NPZ, če vedo, da gre za spremljanja kurikuluma in če se zavedajo, da s svojim vedenjem nekaj sporočajo o sebi. Pogosto jim namreč ni vseeno, kaj sporočajo o sebi," odgovarjajo na zvezi. "Tako razmišljanje potrjuje tudi udeležba na zadnjem NPZ v šestem razredu, ki je bilo še prostovoljno. In sicer v šolskem letu 2012/13, ko se je NPZ udeležilo 85 odstotkov učencev. Kako lahko tako visok delež udeležbe pri nečem, kar ne šteje nikamor in celo ni obvezno, komentirajo tisti, ki trdijo, da učenci NPZ ne jemljejo resno," se še sprašujejo na zvezi.

Po njihovem mnenju so nacionalna preverjanja znanja vsekakor smiselna, le podatke je treba pametno uporabiti, da bodo preverjanja dosegala svoj temeljni namen, ki je izboljšanje vzgojnoizobraževalnega sistema. Če šola rezultatov ne bo uporabila za samoevalvacijo in na osnovi njih poiskala rešitve, ki bodo šle v prid učencev in njihovega znanja, potem NPZ ne bo dosegal svojega namena in bo njegov pomen kmalu razvrednoten. Na zvezi opozarjajo, da izjave o tem, da je NPZ nesmiseln, da se zanj ne splača potruditi, niso plod otrokovega razmišljanja, pač pa je to odnos odraslih do preverjanja. "Zato v ZASSS že nekaj let pozivamo vse odrasle, da v obdobju nekaj tednov pred obdobjem pisanja NPZ in še posebej v času pisanja, zagotovijo učencem pedagoški mir."

Psihologinja o številnih prednostih NPZ

O tem, kako smiselna so takšna nacionalna preverjanja, je šolska psihologinja na največji osnovni šoli OŠ Vič Maruša Majhen dejala: "Za začetek mislim, da so super, saj preverjajo ne le faktografijo in dejstva (kot je še vedno značilno za naš šolski sistem), ampak temeljijo na razumevanju informacij ter na povezovanju in uporabi znanj."

Na vprašanje, ali imajo učenci in njihovi starši negativen odnos do NPZ, Majhnova odgovarja, da negativnega odnosa ne zaznava, je pa res, da se učenci na NPZ ne pripravljajo, če vedo, da od njih ne bodo imeli koristi. "Mislim, da so z NPZ najbolj obremenjeni učitelji, saj menijo, da je to način države, da preveri njihovo delo. To pa je zmotno," pojasnjuje psihologinja in dodaja, da učitelji velikokrat zmotno mislijo, da so NPZ namenjeni preverjanju njihove kakovosti dela, zato jih ne marajo. "Sama se s tem stališčem ne strinjam, ker ne verjamem v to, da je šolski uspeh učenca odvisen od učitelja, pač pa nanj vpliva veliko drugih dejavnikov, kot so motivacija za delo, kognitivne sposobnosti, socialno ekonomski status in tako naprej."

Do NPZ manj resno pristopijo šestošolci, Majhnova pa razlog vidi v tem, da šestošolci ne vidijo smisla po pisanju NPZ, zato tudi preverjanja ne jemljejo resno. "Žal živimo v dobi, ko otroci potrebujejo zunanji motiv (oceno, pohvalo), da nekaj dobro opravijo. Ker v šestem razredu ne vidijo smisla pisanja, ne vidijo zunanjega motiva, se tudi slabše pripravljajo na NPZ," pojasnjuje. Bolj resno k preverjanju pristopijo tisti učenci 9. razreda, ki vedo, da bodo potrebovali tudi točke iz preverjanja za vpis na želeno šolo, ki ima omejitev vpisa. "Samo takrat učenci resno vzamejo NPZ in se na njega pripravijo. Tisti otroci, ki so vpisani na šole brez omejitve vpisa, ne vidijo smisla o temeljiti pripravi na NPZ," pravi Majhnova in dodaja: "Osebno menim, da bi se NPZ morali šteti pri vpisu na srednjo šolo, saj so kriteriji ocenjevanja in obseg snovi po različnih osnovnih šolah različni (nekje težje, nekje lažje dobiš petko), prav tako spodbujajo višje miselne funkcije - sintezo, analizo, nadgradnjo znanj in ne vsiljujejo zgolj reprodukcije informacij."

Na Sviz pozdravljajo periodično spremljanje rezultatov učencev

Novemu modelu NPZ so načeloma naklonjeni tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture (Sviz), saj glede uvajanja NPZ v 3. razredu med odzivi članov ni bilo zaznati izrazito negativnih stališč. So pa napovedali, da bo Sviz spremljal izpeljavo NPZ v 3. razredu in se odzval, če se izkaže neustreznost slednje novosti. Zagotovo pa pozdravljajo ocene iz NPZ v devetem razredu. "Ocenjevanje v 9. razredu ocenjujemo kot dobro spremembo, glede tega smo na Sviz usklajeni s pristojnim ministrstvom," pojasnjujejo.

Tako kot na zvezi tudi na Svizu opozarjajo, da je pomembno, da šole, učitelji in učenci dobijo iz rezultatov NPZ povratne informacije. "Sledenje rezultatov po triadah se nam zdi smiselno. Periodično spremljanje rezultatov učencev omogoča povratno informacijo učiteljem in šolam, ki lahko na podlagi analiz rezultatov izboljšujejo svoje pedagoško delo," pojasnjujejo.

So pa na Svizu opozorili, da še vedno ni urejeno plačilo učiteljem, ki popravljajo teste preverjanja znanja. Na to so opozorili že leta 2015, ko so celo zagrozili, da ne bodo popravljali testov, če ne bodo za svoje delo ustrezno plačani. Po njihovem mnenju je sedanja ureditev plačila učiteljem še vedno neustrezna. "Ministrstvo kljub našima pozivoma (julij 2015 in januar 2016), da je treba pri vrednotenju NPZ upoštevati tudi kontrolne teste, le-tega ni upoštevalo in ni pristalo, da se ustrezno dopolni dogovor iz aprila 2015. To pomeni, da učitelji za kontrolne teste še vedno ne dobijo plačila. Kontrolni preizkusi se namreč opravijo po uvodnem preizkusu ter preizkusih za standardizacijo. Učitelji jih popravijo na enak način kot ostale teste, ki sledijo standardizaciji, in zanje potrebujejo enako časa kot za ostale preizkuse, ki se vrednotijo v skladu s 1. členom dogovora," pojasnjujejo v vodstvu sindikata in dodajajo, da od ministrstva tudi pričakujejo, da bo za vrednotenje NPZ v šolskem letu 2016/17 pravočasno sprejelo merila in kriterije za plačilo vrednotenja NPZ in pri tem upoštevalo dogovorjene vrednosti in pogoje iz dogovora.