Pri soočanju Slovenije z begunsko krizo je po mnenju političnega analitika Mira Klineta sedaj čas, da povelja prevzamejo tisti, ki imajo mirno kri in zmorejo predstaviti stanje takšno, kot dejansko je. "Vse to z naklonjeno besedo do izmučenih, utrujenih in prestrašenih," je poudaril. "Delovanje, s katerim se soočamo na meji, je že pred časom napovedal predsednik hrvaške vlade Milanović, ki ga na tej strani Sotle niso jemali čisto zares. Toda tožarjenje v Bruslju ne bo prineslo sprememb, ker so tam še bolj oddaljeni od realnega stanja."
"Najti morajo pot do dialoga in sodelovanja pri iskanju skupne rešitve problema, s katerim se soočata sosednji državi. Brez tega se bo v nekem trenutku v vmesnem prostoru nagnetlo več deset tisoč ljudi," je še dejal Kline. Slovenija mora pri tem po njegovih besedah zavzeti držo umnega gospodarja.
"Navidezno je to zaradi vedenja Hrvaške, njihove nepripravljenosti za sodelovanje, skoraj nemogoča naloga. In vendar je rešljiva, saj imajo številne šibke točke, ki jih lahko ubranijo zgolj s sodelovanjem in pomočjo Slovenije," meni Klime. Zato je po njegovih besedah nujno izbirati in predlagati premišljene in dolgoročno naravnane rešitve.
"Tako bo tlakovana pot do dobre podobe Slovenije tako doma kot v tujini," svetuje. Pri tem je spomnil na posnetek, ki ga je v sredo zvečer z termovizijsko kamero posnel helikopter in iz katerega je razvidno, kako so hrvaški policisti brez napovedi usmerili begunce na slovensko stran. "Imajo nočni posnetek tega, kar delajo Hrvati in ga poklonijo medijem, namesto da ga uporabijo kot pritisk, s katerim bi pospešili začetek dialoga in konstruktivnega sodelovanja," je nad potezo slovenskih oblasti razočaran Kline. Pri tem je na politiko naslovil opozorilo, da v nadaljevanju begunske krize ne bo nobene milosti, ne na vzhodu in ne na zahodu. "Vsak je namreč gledal in bo še naprej gledal zgolj na svoje cilje," je dodal.
"Na daleč se vidi, da je vrh politike v popolnem krču in dela napako za napako," je sicer do pristopa slovenskih oblasti k reševanju begunske krize kritičen Kline. Kot je dejal, politiki tudi v tem primeru govorijo eno in delajo drugo. "Dejansko so nenehno v zaostanku, ker jih dogodki prehitevajo," je opozoril.
Slovenska politika se po njegovi oceni loteva begunske krize povsem brez ideje in načrta. "Tisti na vrhu še vedno leporečijo, a s tem dajo vedeti, da jih je strah in stanja ne obvladujejo več. Po drugi strani brezglavo sprejemajo ukrepe, kot je vključevanje Slovenske vojske v delo policije," je poudaril.
Kline ugotavlja, da je odziv politike na lokalni ravni nekoliko boljši, "saj imajo tam niti v rokah lokalni rutinerji, ki dobro poznajo ljudi in se zato mnogo bolje odzivajo na razmere na posamezni lokaciji". Vendarle se po njegovih besedah tudi v teh okoljih temperatura hitro dviguje, ker je pritisk na mejo in posamezne centre vse večji.
"Čutiti je razkorak med predsednikom vlade, ki še obljublja nemogoče, neuresničljivo in tistim, kar govorijo politiki s terena, ki živijo te dogodke in ne gledajo slik na TV ekranih. Njihove izjave ocenjujem kot stvarne in zadržane," je še povedal. Žal pa je po njegovih besedah nervoza vsako uro večja in s tem tudi retorika vse ostrejša.
Psiholog: Ni se enostavno vsak dan srečevati z nesrečami in trpljenjem ljudi
Obdobje begunskega vala je tako s fizičnega kot psihičnega vidika naporno za policiste, pripadnike civilne zaščite, vojake, prostovoljce in ostale, ki pomagajo prebežnikom, pa opozarja psiholog Peter Umek. Mnogi so soočeni z razmerami, ki jih niso vajeni, prizadene pa jih še zlasti trpljenje otrok, je pojasnil.
Policiste skrbi tudi za lastno varnost, imajo delovnik, ki traja 12 ur in več, in so ločeni od svojih družin, je orisal. Počutje beguncev in njihovi odzivi vplivajo nanje, je opozoril. "Če vse poteka po predvidenem načrtu, ni težav. Če pa so begunci morda zaradi dolgega pešačenja po blatu in spanja v močvirju slabe volje, se ta prenese na policiste," je dejal.
Izjave beguncev po njegovih besedah vplivajo na policiste, na njihovo odzivnost in pripravljenost pomagati. "Nedvomno opravljajo svoje delo profesionalno, vendar pa je razlika, ali so begunci dobre ali slabe volje," je dejal. "Tudi policisti so ljudje, ne roboti," je dodal.
Prav tako so po psihologovem opozorilu tudi humanitarni delavci v težkem položaju. Ti za razliko od policistov sicer delajo prostovoljno, a tudi zanje so zdajšnje razmere zahtevne in puščajo fizične in psihične posledice. "Ni se enostavno vsak dan srečevati z nesrečami in trpljenjem ljudi," je opozoril. Do izgorevanja v tako kratkem času sicer po njegovih besedah še ne pride, lahko pa se morajo spoprijeti z drugimi psihičnimi težavami.
Vojska zdaj veliko pomaga v logistiki, neposrednega dela z begunci pa še nima. Ko pa se bo to zgodilo, bo lahko prihajalo do težav, opozarja Umek. Vojaki namreč z izjemo tistih, ki so bili na vojaških misijah, po njegovem pojasnilu niso usposobljeni za delo z ljudmi. "Policisti imajo za razliko od vojakov vsakodnevne izkušnje z ljudmi, znajo ustrezno reagirati in biti bolj potrpežljivi," je pojasnil.
