Ilegalne migracije: 'Trenutna varnostna situacija bolj ali manj stabilna, a ne smemo biti naivni'

Predstavniki ministrstev za notranje zadeve in obrambo so članom predsedstev občinskih združenj danes pojasnjevali, kakšna je spričo ilegalnih migracij varnostna situacija v Sloveniji in Evropi. 

Po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica so člane predsedstev občinskih združenj seznanili s trenutno varnostno situacijo tako v Sloveniji kot v širši regiji. Kot je dejal, jim je poskušal pojasniti, zakaj so potrebni sprejemno-registracijski centri, ki so v javnosti naleteli na precej protestov.

Območja, kjer bodo stali ti centri, so načeloma določena, je pojasnil državni sekretar. Z občinami, kjer bi bili potencialno sprejemno-registracijski centri, vodijo pogovore ter iščejo skupne rešitve in kompromise, je dodal. Je pa po njegovih besedah dejstvo, da morajo biti sprejemno-registracijski centri ob meji oziroma tam, kjer lahko pričakujemo morebitno povečanje ilegalnih migracij.

Šefic je še pojasnil, da se tudi z vodstvom Občine Črnomelj zelo konstruktivno dogovarjajo o lokaciji sprejemno-registracijskega centra. Po njegovih besedah iščejo kompromis, da bi lahko tako lokalna skupnost kot vsa društva normalno delovali, "hkrati pa tudi mi lahko opravimo naloge, ki smo jih dolžni".

Glede sprejemnega centra v Dobovi pa Šefic pojasnjuje, da bodo v obdobju šestih mesecev to lokacijo ukinili. Dobova je bila namreč v prejšnjem migracijskem valu izjemno obremenjena in "seveda so krajani utrujeni". A hkrati Šefic opozarja na dejstvo, da je tudi danes to ena od najmočnejših migracijskih poti za ilegalne migracije, morebiten umik s tega področja bi lahko povzročil varnostne probleme.

Iskanje lokacij

Glede iskanja lokacij za sprejemno-registracijske center predsednik Skupnosti občin Slovenije Bojan Kontič pravi, da je takšne objekte zelo težko umestiti v prostor. A je iz današnje razprave županov po njegovih besedah lahko zaznati razumevanje, da so lokalne skupnosti del države in da morajo skupaj urejati problematiko, "pred katero smo postavljeni ne po lastni krivdi". Župani so ob tem opozorili, da je treba resorje, ki skrbijo za zagotavljanje varnosti, finančno okrepiti.

Tudi po besedah predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja današnje srečanje kaže na voljo po dogovarjanju, medtem ko so predstavniki občin izražali pričakovanje po aktivnejši komunikaciji. Občinska združenja so po njegovih besedah opozorila, da je varnostna situacija zahtevna, "temu primerno mora država ukrepati tudi skozi proračun".

Na vprašanje, kako bodo vodstva občin prepričala občane, da se v njihovih občinah postavijo sprejemno-registracijski centri, Smrdelj odgovarja, da se da s komunikacijo vse narediti. Če pa bi država uveljavila svojo voljo brez soglasja, pa bi bili "zelo verjetno na strani občanov".

Postavitvi ograje na meji s Hrvaško ne nasprotujejo

Postavitvi ograje na meji s Hrvaško pa predstavniki občin ne nasprotujejo. Po Šeficevih besedah je celo nasprotno, saj podpirajo ukrepe, ki so potrebni za ohranjanje situacije pod nadzorom. Dodal je, da tukaj večjih težav ni, poleg tega pa bodo kmalu sprejete spremembe zakona o nadzoru državne meje, kjer bo rešeno vprašanje odškodnin.

Tudi Kontič je potrdil, da v občinah "vse, kar gre v prid temu, da zaščitimo naše državljane, seveda z naklonjenostjo sprejemamo in bomo z razumevanjem tudi sodelovali".

Trenutna varnostna situacija 'bolj ali manj stabilna'

Državni sekretar je orisal tudi trenutno varnostno situacijo, ki je po njegovih besedah "bolj ali manj stabilna". A je treba računati tudi na situacije, ki ne bodo tako ugodne, zato "ne smemo biti naivni" in se moramo nanje pripravljati.

Današnjega srečanja v Izobraževalnem centre za zaščito in reševanje na Igu se je udeležila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. Po njenih besedah je bilo srečanje namenjeno predvsem temu, da se župani še bolj seznanijo z izobraževalnim centrom ter tudi z resolucijo o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.