Ideologija pred zdravjem bolnikov?

10 odstotkov manj raka je bilo odkritega med epidemijo. Na posege in določene diagnostične preglede, kot je denimo ultrazvok srca, je nedopustno čakajočih skoraj 55.000 bolnikov, na zdravstvene storitve pa čaka 5000 ljudi več kot pred epidemijo, ne glede na to, da je bilo v dveh letih skupno izdanih skoraj 930.000 manj napotnic. 

Pomladna bilanca, ki se jo jeseni Ministrstvo za zdravje z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom na čelu namerava lotiti po sistemu: kolikor se bo delalo, toliko bo plačano. Veljalo bi za vse podpisnike splošnega dogovora, torej ne le za bolnice, ampak tudi za koncesionarje, in sicer do konca naslednjega leta. Vlada je predlog zakona potrdila - vendar brez koalicijske Levice.

Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dejal, da glede interventnega zakona v Levici ne bodo iskali kompromisa. "V kolikor tega kompromisa ne najdemo, pa zakon v tem trenutku ne uživa podpore naše poslanske skupine," je dodal. 

V četrtek ali petek naj bi bil pred poslanci, pred tem v sredo na matičnem parlamentarnem odboru, a čeprav novela zakona preživi tudi brez glasov Levice, se poraja vprašanje, zakaj ji ta nasprotuje? V stranki ocenjujejo, da so koncesije oblika privatizacije javnega zdravstva. Zasebna dejavnost pa da ne deluje z motivom zagotavljanja javnega zdravja, ampak dobička. V stranki še pravijo, da "podeljevanje koncesij težko sledi javnemu interesu in javnim zdravstvenim potrebam, če javna mreža sploh ni primerno opredeljena".

Loredan je dejal, da bodo, potem ko bo digitalizacija uspešno vpeljana ter ob vpeljanih dodatnih ukrepih, sledili svojemu cilju: v dveh letih doseči zmanjšanje nedopustno dolgih čakalnih vrst za 70 odstotkov. Tako bi bolnik, ki danes čaka najmanj pol leta na operacijo raka prostate, čakal le mesec dni. 

Že tako dolge vrste so se, zahvaljujoč epidemiji, še podaljšale tako rekoč povsod. Denimo, bolniki z napotnico s stopnjo nujnosti zelo hitro so pred kovidom povprečno prišli na vrsto za ortopedsko operacijo gležnja ali stopala v 27 dneh, letos spomladi so čakali več kot štiri mesece. Bolniki z napotnico redno morajo na operacijo mandljev čakati skoraj dve leti, pred kovidom manj kot leto dni. 

Zdravstveni inšpektorat je v času epidemije zaradi čakalnih vrst izdal 366 ukrepov. Loredan do jeseni napoveduje še več inšpektorjev, ki jih bo preselil pod novi Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Skozi te se namreč največ milijonov prelije v korupcijo. Dodal je še, da se zadnjih 15 letih v zdravstvu vrstijo številni pritiski – tako z leve kot z desne – da pa se sami ničesar ne bojijo. 

Na nemogoče razmere v zdravstvu je opozoril tudi kirurg Erik Brecelj, ki v javnosti uživa močan ugled. "Bolniki čakajo, umirajo v čakalnih vrstah in plačujejo ogromne količine denarja za ortopedske operacije – to so ljudje, ki so celo življenje plačevali zdravstveno zavarovanje – ampak o tem ne govorimo." Cilj mora biti zdravljenje bolnika brez plačevanja iz lastnega žepa in brez tega, da umira v čakalnih vrstah, je dodal. "Žalostno in težko je, ko vidiš bolnika, ki je čakal na gastroskopijo pol leta, kjer so mu nato odkrili rak želodca. Pred pol leta bi ga lahko rešili, s polletno zamudo pa je že mrtev."

Brecelj je sicer nasprotovanje Levice označil za "populizem čez trupla bolnikov". Dodal je, da naj Levica pokaže na rešitve, kako skrajšati čakalne vrste, če ne, naj izstopijo iz vlade. "Vabim Levico, da pride v mojo ambulanto gledat vsakodnevne katastrofe, s katerimi se srečujemo zdravniki, potem pa naj se igrajo z zdravjem bolnikov, s čakalnimi vrstami in igranjem populizma," je dejal. 

Opozoril je še, da se je reforme treba lotiti resno. To po njegovem pomeni tudi, da se predsednik vlade Robert Golob zaradi ohranjanja koalicije ne sme ukloniti takšnemu populizmu, saj bo v tem primeru reforma zaključena.