Sporočilo Washingtona, ki so ga v zadnjih dneh prejeli v prestolnicah vseh držav na območju nekdanje Jugoslavije, je jasno: če ne podpišete sporazuma o neizročanju ameriških državljanov Mednarodnemu kazenskemu sodišču, lahko pozabite na ameriško vojaško in drugo pomoč. Medtem ko so v Sarajevu sporazum že podpisali, se v Zagrebu, Beogradu in Skopju še odločajo med korenčkom in palico.
Makedoniji, ki je tako kot Slovenija podprla ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča, bodo iz zagate pomagali ameriški pravniki.
"Podpisovanje teh dvostranskih pogodb za tiste države, ki so že ratificirale rimsko pogodbo pomeni potencialno kršitev njihovih mednarodnopravih obveznosti, že sam podpis, oziroma ne samo podpis, že tudi ratifikacija tovrstne pogodbe je inkompatibilna zadeva glede na naravo rimskega statuta," meni politolog Milan Brglez, s katedre za mednarodne odnose na FDV.
Rimski statut, s katerim je bilo pred štirimi leti ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče, na katerem naj bi še letos začeli soditi posameznikom in skupinam za zločine proti človečnosti, kot so genocid in vojni zločini, je doslej podpisalo 139, potrdilo pa 87 držav. Združene države zatrjujejo, da ga ne bodo nikoli.
"Nasprotovanje tovrstnim pogodbam pa je res precedens. Govori o tem, da je lahko neka sila toliko močna, da se boji, ali pa da jo obstoječe mednarodno pravo pravzaprav omejuje," še meni Brglez.
Busheva administracija pojasnjuje, da skuša z zagotovitvijo imunitete preprečiti politično motivirane procese proti ameriškim državljanom. Bojijo se predvsem za pripadnike mirovnih sil. Prepričani pa so tudi, da je ameriški pravni sistem učinkovitejši.
