Družina Tomaža Humarja se je odločila, da bo zadnje počivališče tega slovenskega alpinista prav Himalaja. "Kolikor vem, so se odločili, da bo tukaj pokopan," je iz Nepala sporočil Tone Škarja. Viki Grošelj, ki je iz Slovenije koordiniral reševalno akcijo, je za 24ur. com potrdil, da se Humarjevi posmrtni ostanki še vedno nahajajo na nemškem veleposlaništvu v Katmanduju.
Grošelj je poudaril, da je odločitev o kraju pokopa v rokah družine, ki jo je treba spoštovati. Na vprašanje, ali je Humar kdaj jasno izrazil, da želi biti pokopan v Himaliji, pa je Grošelj dejal, da so si vsi alpinisti, če bi se jim kaj zgodilo, želeli biti tam pokopani. V nedeljo je Grošelj še razložil, da so pogovori o smrti med alpinisti nekaj vsakdanjega, saj je grožnja smrti še kako realna. "To se je ves čas dogajalo. Več kot 20 prijateljev je ostalo v Himalaji," je dejal.
Žalna knjiga v spomin na Humarja
V Mestni občini Kamnik so ob 13. uri v spomin na Tomaža Humarja odprli žalno knjigo, v katero se bodo lahko vpisali občani. Občani se lahko vpišejo v žalno knjigo vsak dan od 8. pa do 18. ure. V soboto ali v nedeljo bo v Kamniški Bistrici potekala žalna seja.
Ob tem odprtju žalne knjige je sožalje družini preminulega izrazil tudi župan Anton Tone Smolnikar skupaj s sodelavci, ki je v svoji sožalni brzojavki zapisal sledeče: "Tako kot Vi, najbližji vašega Tomaža, smo tudi mi upali in pričakovali dobro novico z gore. Žal njegovega veselega obraza in trdnega stiska rok ne bo več. Sočustvujemo z vami in izražamo iskreno sožalje v imenu vseh Kamničanov”.
Humarja se bodo s spominsko slovesnostjo najverjetneje spomnili v okolici planinskega doma v Kamniški Bistrici. "Torej točno pod hribi, kjer je Tomaž začel svojo življenjsko pot v plezarijo," je dejal Smolnikar.
'Humar mladim velik vzornik'
"Vsi skupaj skušamo doumeti, kaj smo izgubili in kaj se je tam sploh zgodilo," je dejal Viki Grošelj. Na vprašanje, ali je Humar tudi vzgajal mlade v duhu alpinizma, pa je dejal, da je bil Humar mladim zagotovo velik vzornik.
Tomaž je bil po Grošljevem mnenju zelo karizmatična osebnost, ki je svoj alpinizem in svoje življenje nasploh jemal kot poslanstvo. "Bil je prepričan, da je rojen alpinist, uspevale so mu izjemne stvari, mislim, da nikoli, niti v sanjah, ni pomislil, da bi nehal s temi svojimi ekstremnimi dejanji. Bil je človek, ki je znal biti iskren in duhovit, in to bom med drugim pogrešal v svojem nadaljnjem življenju. Skušajmo se ga spomniti kot veselega, iskrivega človeka, ki nam je ogromno dal," je še dodal.
Slovenska in svetovna javnost v šoku
Izguba še enega velikega človeka je pretresla Slovenijo. Ljudje na različne načine izražajo svojo žalost. Tako je že kmalu po tragični novici na družabni spletni strani Facebook nastala skupina, posvečena spominu na Humarja. Včlanilo se je že več okoli 50 tisoč ljudi.
BBC je Humarja opisal kot alpinista, ki si je slavo zagotovil s samostojnimi 'naskoki' na najbolj zahtevne vrhove. Posebno kolumno mu je posvetil ameriški alpinist Stewart Green, ki je zapisal, da si bomo tudi zaradi njegove smrti leto 2009 zapomnili kot eno najbolj črnih v zgodovini alpinizma. "Bil je eden najboljših plezalcev na svetu," je poudaril.
Ozadje tragičnega dogodka
Spomnimo, Humar naj bi se poškodoval pri sestopu s 7227 metrov visoke gore. Kaj točno se je dogajalo na gori, ni znano; morda je padel, morda ga je zasul plaz. 40-letni Humar, ki je zagotovo spadal med najboljše in najbolj kontroverzne alpiniste na svetu, je enkrat že obtičal v Himalaji. Avgusta leta 2005 so ga šele po šestih dneh rešili z gore Nanga Parbat. Reševalna akcija je bila edinstvena, saj so Tomaža rešili z vrvjo, na kateri je visel vse do pristanka v baznem taboru.
Takrat so mu očitali, da se na gore povzpenja preveč pompozno. A po letu 2005 se je v gore odpravljal popolnoma sam. Tako je bilo tudi tokrat. Svoji treking agenciji je celo naročil, naj nikomur ne pove, da je v Nepalu, za odpravo pa niso vedeli niti njegovi najbližji znanci.
Humarju je na pomoč odletela trojica izvrstnih reševalcev iz švicarskega Zermatta. Sestavljali so jo pilot Robert Andenmatten, eden najbolj izkušenih reševalcev in ekstremnih plezalcev na svetu Simon Anthamatten ter vodja zermattske gorske reševalne službe Bruno Jelk. Iz Švice je njihovo delo koordiniral vodja reševanja pri Air Zermatt Gerold Biner. Z roko v roki s Švicarji so delovali nepalski reševalci, koordinator je bil predsednik Planinske zveze Nepala Ang Tsering. V Sloveniji pa je akcijo vodil Viki Grošelj.
