'Reševanje življenj ne bi smelo terjati drugih življenj'

Mednarodna skupnost svetovni dan humanitarnih dejavnosti obeležuje od leta 2009 kot spomin na žrtve eksplozije istega dne leta 2003 pred uradom Združenih narodov v Bagdadu, kjer je bilo ubitih 22 humanitarnih delavcev.

Evropska unija želi ob 15. obletnici napada izkazati spoštovanje predanosti humanitarnih delavcev, ki pri zagotavljanju humanitarne pomoči po vsem svetu tvegajo življenje. Kot so še poudarili v Bruslju, si EU močno prizadeva za brezpogojno spoštovanje mednarodnega prava, za varnost in zaščito humanitarnih delavcev ter njihov neoviran dostop do tistih, ki potrebujejo pomoč.

"Civilno prebivalstvo v konfliktih pogosto plača najvišjo ceno, napadi, tudi na humanitarne delavce, pa se iz dneva v dan ponavljajo," sta v izjavi pred svetovnim dnem izpostavila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristos Stilianides. "Reševanje življenj ne bi smelo terjati drugih življenj," sta še poudarila.

Po podatkih Evropske komisije je bilo v zadnjih dveh desetletjih skoraj 4400 humanitarnih delavcev žrtev velikih napadov. Več kot tretjina jih je bila ubitih.

Da humanitarni delavci in civilisti v konfliktih niso tarče, ZN tako kot lani opozarjajo z akcijo Nisem tarča (#NotATarget). V njej ljudi pozivajo, naj se pridružijo gibanju Nisem tarča ter zahtevajo od svetovnih voditeljev, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za zaščito civilistov v konfliktih, piše na spletni strani ZN.

Slovenija usmerjena v zagotavljanje pomoči državam v jedru humanitarnih kriz

Slovenija medtem poudarja pomen mednarodnega humanitarnega prava, humanitarnih načel in splošnih načel dobrega humanitarnega donatorstva ter se ob današnjem dnevu zahvaljuje humanitarnim delavcem in organizacijam, ki na različnih koncih sveta pomagajo ljudem v stiski, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Prizadevanja Slovenije so usmerjena v zagotavljanje pomoči državam in ljudem v jedru humanitarnih kriz, kot so Sirija, Irak in Podsaharska Afrika, kakor tudi nudenje pomoči državam, ki se soočajo z velikim pritokom beguncev. Načrtovana sredstva država usmerja dolgoročno, stabilno in predvidljivo, praviloma v dlje časa trajajoče krize, so še pojasnili na ministrstvu.

Slovenija pomoč usmerja preko različnih mednarodnih organizacij in je od leta 2014 do 2017 za tovrstno pomoč namenila skupno 1,64 milijona evrov. Poleg tega humanitarno in postkonfliktno pomoč nudi tudi preko Ustanove za krepitev človekove varnosti ITF, Uprave za zaščito in reševanje, nevladnih organizacij in drugih ustanov. Ti so v zadnjem štiriletnem obdobju izvedli preko 60 projektov v 14 državah sveta v skupni vrednosti 6,39 milijona evrov.