Prva izplačila prizadetim v višini sedemkratnika minimalnih življenjskih stroškov

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je po sestanku povedal, da bodo naslednji teden sprejeli interventni zakon, ki bo začel veljati s 1. septembrom, ko bodo ljudje lahko prišli do prvih podpor, je napovedal Mesec. V prihodnje sledi še sanacijski zakon, ki bo srednjeročni. "Določili bomo, kako posledice sanirati in kako sistem narediti bolj odporen, da bomo na krize bolje pripravljeni."

Tisti, ki so jih poplave najbolj prizadele, bodo v skladu z interventnim zakonom v prvem paketu prejeli sedemkratnik minimalnih življenjskih stroškov v enkratnem izplačilu, je napovedal Mesec. Po pojasnilih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gre za dvig cenzusa izredne denarne socialne pomoči. Posameznik lahko namreč zdaj petkrat na leto prejme pomoč v višini minimalnih življenjskih stroškov, prizadeti v poplavah pa bodo lahko zdaj dobili sedemkratnik v enkratnem znesku.

 "Za štiričlansko družino z dvema zaposlenima staršema in dvema mladoletnima otrokoma to znaša sedem krat 1639 evrov v enkratnem znesku." Za samsko osebo pa to pomeni sedem krat 465. Sredstva bodo prejeli vsi, ki so jih poplave prizadele in ne le tisti, ki so že prejemniki socialnih transferjev, obljublja Mesec.  Z ministrstva so za STA sicer sporočili, da bodo točne zneske oz. sheme pomoči posredovali v torek. Prav tako se v torek sestane tudi vlada, ki bo nadaljevala razpravo o ukrepih, ki jih bodo vključili v interventni zakon. Vlada naj bi predlog zakona dokončno oblikovala v četrtek, nato pa naj bi bil že prihodnji teden potrjen v DZ. Mesec predvideva, da bo začel veljati s septembrom. Podrobnosti meril za dodelitev pomoči sicer še niso znane.

Oddanih že 1700 vlog

Sredstva bodo razdeljevali Centri za socialno delo. "S tistimi centri, ki delajo na poplavljenih območjih, sem se sestal, da smo se dogovoriti, kako pomoč spraviti do ljudi. Tudi ta sredstva ne bodo namenjena le prejemnikom socialnih transferjev." Po njegovih besedah socialni delavci že hodijo po terenu, kjer izpolnjujejo obrazce. "V Savinsko-Šaleški regiji je bilo oddanih že 750 vlog, v osrednje Slovenski 600 vlog, na Gorenjskem 150 in na Koroškem 200." 

Mesec je vse, ki so utrpeli škodo, pozval, naj na centre za socialno delo oddajo vlogo za izredno denarno pomoč, po 1. septembru si tako lahko v skladu z interventnim zakonom obetajo prvo nadomestilo škode. 

Mesec je izpostavil še, da bo v novem interventnem zakonu tudi določba, da bodo tisti, ki so pomagali pri čiščenju svojih podjetij v avgustu, prejeli 100 odstotkov plače, od tega bo 80 odstotkov nadomestila država.

Prva pomoč v manjših zneskih preko humanitarnih organizacij

Po omenjeni ujmi je vlada Rdečemu križu in Karitasu za pomoč prebivalcem na prizadetih območjih namenila po pet milijonov evrov pomoči. 

Denar, ki ga bodo najprej razdelile humanitarne organizacije, je namenjen, da bi se gospodinjstva čim prej vsaj postavila na noge. "Kupili si bodo lahko ozimnico, nadomestili hladilnik." Organizacije bodo prizadetim lahko nakazale denar ali pa zagotovile materialne dobrine. Vlada je humanitarce pozvala, naj sredstva razdelijo čim prej, brez strogih kriterijev in tistim, ki jo najbolj potrebujejo. "Humanitarne organizacije pomagajo z manjšini zneski, saj gre za prvo pomoč." 

Obrazci za to pomoč so že dostopni, rok za prijavo je do 28. avgusta. 

Humanitarne organizacije, ki so prve zneske za pomoč prizadetim že prejele na svoje račune, so vlado opozorile še na velike psihosocialne stiske starejših. "Gre za starejše od 70 let, ki niso več v letih, da bi na novo začenjali svoje življenje," je opozoril Mesec. 

Sredstva za postavljanje domov v tretji fazi 

"Resno povračilo škode si lahko obetajo v tretji fazi, ko bo sprejet sanacijski zakon." Časovni okvir zakona je do dveh mesecev, napoveduje Mesec. 

Povračila škode bodo izplačana preko izvenproračunskega sklada, namenjenega odpravi posledic vremenske ujme, ki ga bodo ustanovili do konca leta. V skladu se bodo zbirala sredstva, poleg proračunskih in evropskih še iz drugih virov, tudi donacij. "Pri povračilih škode pa bo veliko odvisno od tega, koliko denarja bomo uspeli solidarnostno zbrati v namenski sklad," je dodal. "Solidarnostni sklad bo Sklad za obnovo Slovenije, s kratico SOS, kjer se bodo zbirala sredstva za postavljanje domov."

Na sestanku so razpravljali tudi o kriznih namestitvah, kako bodo s krizo upravljali v prihodnje in kako bo z začetkom pouka. "Prostovoljstvo na terenu že usiha, zato opozarjam, da se moramo zavedati, da težave po poplavah ne bodo trajale par tednov in bomo morali za to nameniti naslednje mesece, celo leta,"  je dejal Mesec in se zahvalil prostovoljcem, ki so že pomagali. 

Enotna merila, s katerimi bodo preprečili podvajanja pri razdeljevanju pomoči

Humanitarne organizacije so ob nedavni ujmi s poplavami in plazovi, ki naj bi po nekaterih ocenah prizadela od 10.000 do 15.000 gospodinjstev, odigrale bistveno vlogo pri zagotavljanju pomoči. Nekatere so zagotavljale osnovne življenjske potrebščine in opremo, potrebno za intervencijska dela, nekatere še vedno zbirajo tudi finančna sredstva za pomoč prizadetim v ujmi. Otrokom s poplavljenih območij in otrokom prostovoljcev, ki so pomagali pri odpravi posledic, so ponudile brezplačna letovanja.

Po omenjeni ujmi je vlada Rdečemu križu in Karitasu za pomoč prebivalcem na prizadetih območjih namenila po pet milijonov evrov pomoči. Še pred tem je vlada 1,1 milijona evrov sklenila nameniti pomoči prizadetim v neurjih med 12. julijem in 2. avgustom.

Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Breda Krašna je kot najbolj pomembno izpostavila dogovor, da se humanitarna pomoč, ki jo humanitarne organizacije delijo v materialni obliki in tudi že v finančni, ne izključuje s finančno podporo, ki jo bodo ljudje dobili pri Rdečem križu ali Karitasu. 

Predstavniki teh dveh organizacij, občin in uprave za zaščito in reševanje so se sicer dogovorili, da bodo za razdeljevanje pomoči oblikovali enotna merila in s tem preprečili podvajanja pri razdeljevanju pomoči.

Vlada se bo sestala še s predstavniki bank in zavarovalnic

Vlada je sicer prve interventne ukrepe za pomoč po zadnji ujmi združila v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč, ki je ob soglasni podpori državnega zbora že začel veljati. Ta teden pa naj bi oblikovali tudi predlog posebnega interventnega zakona.

V naboru ukrepov bi lahko bili pospešitev pridobivanja dovoljenj za rekonstrukcije, izredna solidarnostna pomoč, moratorij na posojila oziroma subvencioniranje obresti posojil pri nakupu novih strojev in opreme, izdaja državnih obveznic, solidarnostne delovne sobote ... Omenjeni ukrepi so bili namreč v naboru možnih ukrepov, ki so jih prejšnji teden opredelile vlada in parlamentarne stranke.

Po napovedih podpredsednice vlade Tanje Fajon naj bi se vlada ta teden srečala tudi  s predstavniki bank in zavarovalnic. Želijo namreč čim prej sestaviti finančno konstrukcijo sanacije po poplavah.