Društvo premoženja ne sme deliti med svoje člane

Potem ko je društvu Palčica Pomagalčica grozilo plačilo skoraj dvomilijonskega davka, ker nima statusa humanitarnega društva, mu bo, kot vse kaže, na pomoč priskočila organizacija, ki že ima status humanitarne organizacije. Finančna uprava RS (Furs) je namreč društvu Palčica Pomagalčica ponudil rešitev, da se izognejo plačilu davka, in sicer tako, da denar prenakažejo društvu, ki ima status humanitarnega, slednje pa bi potem lahko denar nakazalo Krisu, pri čemer mu ne bi bilo treba plačati davka.

In tu se pojavi vprašanje, kako sploh lahko društvo pridobi status humanitarnega ter kateri način zbiranja denarja za najbolj pomoči potrebne otroke bi bil najboljši?

V Sloveniji imamo 272 humanitarnih organizacij

V Sloveniji ima trenutno status humanitarne organizacije 272 društev. 165 je vpisanih v razvid Ministrstva za delo, 107 pa v razvid Ministrstva za zdravje. Za pridobitev statusa humanitarne organizacije lahko sicer zaprosijo le tista društva in organizacije, ki že najmanj eno leto pred vložitvijo vloge opravljajo humanitarno dejavnost na področju socialnega oziroma zdravstvenega varstva, so sporočili z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in dodali, "da društvo oziroma organizacija lahko zbira sredstva četudi (še) nima statusa humanitarne organizacije. Nekatere organizacije za pridobitev statusa humanitarne organizacije niti ne zaprosijo".

Morajo pa društva poleg splošnega pogoja (najmanj eno leto opravljanja humanitarne dejavnosti pred vložitvijo vloge) za pridobitev statusa izpolnjevati tudi splošna merila, to so odprtost delovanja, strokovnost, prostovoljnost in neplačljivost.

Sicer pa se postopek pridobitve statusa začne na podlagi vloge društva na pristojno ministrstvo (Ministrstvo za zdravje (MZ) ali MDDSZ). Vlogo nato pregleda sedemčlanska komisija, ki najprej pregleda dokazila o tem, ali je izpolnjen splošni pogoj (najmanj eno leto opravljanja humanitarne dejavnosti pred vložitvijo vloge), in v kolikor je pogoj izpolnjen, poda pristojnemu ministru mnenje o tem, ali so izpolnjena v zakonu določena merila za podelitev statusa humanitarne organizacije. "Po pridobitvi mnenja izda pristojni minister odločbo o podelitvi statusa humanitarne organizacije, organizacija pa se vpiše v razvid humanitarnih organizacij pri pristojnem ministrstvu," so sporočili z ministrstva za delo.

Merilo prostovoljnosti

In četudi društvo zaposluje osebe, mora še vedno izpolnjevati merilo prostovoljnosti. "To merilo izpolnjuje organizacija, ki svojo dejavnost v celoti ali pretežno opravlja s prostovoljci, ki delo opravljajo po svobodni odločitvi in brez plačila. Za plačilo se ne šteje nadomestilo materialnih stroškov prostovoljcu. Šteje se, da organizacija dejavnost izvaja s prostovoljci, če je večina izvajalcev prostovoljcev," pojasnjujejo na MDDSZ.

Morajo pa biti osebni prejemki v povezavi z delom zaposlenih v humanitarnih organizacijah opredeljeni v temeljnem ali posebnem aktu humanitarne organizacije in ne smejo biti višji, kot je to določeno z zakoni in kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva.

Nadzor organizacij in izguba statusa

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo in učinkovitostjo porabe javnih sredstev v društvih, ki imajo pridobljen status humanitarne organizacije, opravljajo njeni pristojni organi in Računsko sodišče Republike Slovenije. Nadzor nad porabo dodeljenih sredstev, izvajanjem socialnih programov in naložb opravljajo poleg pristojnih organov humanitarne organizacije tudi financerji, ki so namensko dodelili sredstva humanitarni organizaciji. Ministrstvo pa izvaja le nadzor nad izvajanjem socialnih programov in porabo sredstev, ki jih je organizaciji dodelilo na podlagi javnih razpisov, pojasnjujejo na MDDSZ.

Če organizacija izgubi status humanitarne organizacije – na primer če to sama predlaga oziroma če ne izpolnjuje več meril in pogojev za pridobitev statusa – ali če kljub opozorilu ne izpolni obveznosti iz pošiljanja poročil in sporočanja sprememb ali se ugotovi nenamenska poraba dodeljenih javnih sredstev, potem se neporabljena javna sredstva, ki jih je organizacija pridobila na podlagi tega statusa, v ustreznih deležih prenesejo na financerje, ki so jih organizaciji dodelili. "V primeru prenehanja se po poravnavi vseh obveznosti njeno premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo ali nepridobitno pravno osebo javnega prava, ki ima enak ali podoben namen," še pravijo na MDDSZ.

Sredstva lahko zbirajo tudi društva brez statusa

Sredstva pa lahko zbirajo tudi druge nepridobitne pravne osebe, ki nimajo statusa humanitarne organizacije, menijo na notranjem ministrstvu. To pomeni, da lahko tudi na primer društvo, ki bi želelo zbirati prostovoljne prispevke na primer od vrat do vrat, zaprosi pristojno upravno enoto za izdajo dovoljenja. V vlogi mora navesti namen zbiranja in priložiti dokazilo, da je namen delovanja društva humanitaren in splošno koristen in da bo zbrane prispevke dejansko lahko uporabilo za humanitaren ali splošno koristen namen, ki ima določenega v svojih pravilih (npr. društvo za pomoč živali, ki ima v temeljem aktu opredeljeno, da skrbi za zapuščene živali, zaprosi za dovoljenje za zbiranje prispevkov od vrat do vrat za pomoč zapuščenim živalim).

Seveda mora biti društvo registrirano, z registracijo pa postane pravna oseba zasebnega prava, in mora pri svojem delovanju (tudi glede vodenja transakcijskih računov in zaposlovanja) upoštevati pravni red RS oziroma vse predpise, ki urejajo določeno področje. 

Društvo premoženja ne sme deliti med svoje člane

Društvo svojega premoženja, ki ga med drugim sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva in z drugih virov, ne sme deliti svojim članom. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična, pojasnjujejo na notranjem ministrstvu. Društvo mora podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju zagotavljati na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali posebnim aktom, ki mora biti v skladu z računovodskim standardom za društva, za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, pa mora izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Prav tako morajo poslovne knjige in letno poročilo omogočati ocenjevanje, ali so bili presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljem aktu.

Kot pojasnjujejo na notranjem ministrstvu, je za nadzor nad zagotavljanjem podatkov o finančnem in materialnem poslovanju ter vodenjem poslovnih knjig in sestavo letnega poročila pristojen Finančni urad Republike Slovenije, za ugotavljanje prekrškov, ki jih društvo stori po drugih prepisih, pa so pristojni organi, ki jih določa posamezni predpis.

Kot še dodajajo, ustanovitev društva zgolj z namenom zbiranja in razdeljevanja sredstev pomoči potrebnim ni v skladu z Zakonom o društvih, saj je društvo članska organizacija, v katero se včlanjujejo osebe, ki imajo skupen namen oziroma interes, ki je nepridobiten in praviloma trajen in ki ga dosegajo z opravljanjem nalog, s katerimi dosežejo namen (na primer ukvarjanje s športom, kulturno udejstvovanje, igranje šaha, pomoč osebam ipd.) in katere neposredno upravljajo člani društva. "Zato osnovni namen društva ne more biti zgolj zbiranje denarja za dobrodelne namene, primernejša oblika za zbiranje sredstev za dobrodelne namene bi lahko bila ustanova, ki ni članska organizacija in katere namen mora biti že na podlagi Zakona o ustanovah splošno koristen ali dobrodelen," so dodali.

Nezaupanje v društva zaradi okoriščanja

Konec septembra je medije preplavila zgodba o dečku Krisu, ki v roku štirih mesecev potrebuje izredno drago zdravilo, ki mu lahko reši življenje. V ta namen je Slovenija stopila skupaj in v slabem tednu zbrala več kot tri milijone evrov. In če smo takrat ljudje spet začeli verjeti v dobroto in solidarnost, je v začetku oktobra kot strela z jasnega udarila novica, da si je predsednica društva Maus, ki je zbiralo denar za dečka Gala, 'izposodila' denar društva in dečka oškodovala za okoli 30.000 evrov. Številni dobrotniki so prizadeti, ogorčeni in jezni rekli, da sistemu zbiranja denarja prek različnih društev ne zaupajo več. 

Predsednica društva Vesele nogice Spomenka Valušnik je tudi v luči omenjenih dogodkov predlagala, da bi Furs moral aktivneje sodelovati s humanitarnimi društvi. Kot predlaga, bi morali naredili poseben zakon ali člen v zakonu, kjer bi se družine, ki bi se znašle v takih situacijah, lahko same obrnile na Furs, ki bi jim odprl poseben račun, kjer bi zbirali denar, nad tem pa bi bedel Furs.

Kaj menijo o predlagani ideji, smo vprašali na Ministrstvo za finance (MF). Kot so sporočili, je temeljna naloga Fursa pobiranje obveznih dajatev, kar vključuje obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo. "Glede na navedeno Furs ni organ, ki bi lahko izvajal naloge, ki so v svojstvu humanitarnih organizacij. Furs tudi ni organ, ki bi opravljal naloge registrskih organov, ki ugotavljajo, ali so izpolnjeni pogoji za ustanovitev in delovanje humanitarnega društva. Furs lahko opravlja samo naloge v zvezi z opravljanjem nadzora nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o obdavčenju ter drugih nalog v zvezi s pobiranjem davka," so sporočili.