Hudo neurje prizadelo Cerkno in Franjo: 'Bilo je petkrat huje kot leta 2007'

Za prebivalci Cerkljanskega sta vremensko pestra dneva. Zaradi nenadnega in obilnega deževja je poplavljala reka Cerknica in pritok Zapoška. Narasli so tudi ostali hudourniški pritoki na območju Novakov. Zalilo je več objektov, poškodovanih je nekaj vozil, sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. Ponekod je poškodovana tudi javna infrastruktura, so sporočili iz PU Nova Gorica.

Cesta Cerkno - Novaki je še vedno zaprta. Na terenu so tudi dan po neurju gasilske enote, pripadniki civilne zaščite in vzdrževalci javnih cest, pri urejanju prometa pa pomagajo idrijski policisti.

V nekaj urah padla mesečna količina padavin

V Cerknem se je včeraj popoldne zaradi obilnih padavin oglasila sirena za splošno nevarnost, ceste pa so se spremenile v reke. V nekaj urah je padla skoraj mesečna količina dežja, zaradi naraslih vodotokov pa je bilo poplavljeno večje območje Cerknega.

Župan Gašper Uršič je za 24ur.com povedal, da je bilo včeraj na terenu okoli 150 gasilcev, danes zjutraj pa 50. Gasilci na terenu domačinom pomagajo pri odstranjevanju posledic. Močno poškodovana je državna cesta Cerkno-Dolenji Novaki. Vodotok je namreč močno narasel, na cesto pa je naneslo veliko materiala. Poškodovanih je okoli šest avtomobilov, gasilci pa so opravili okoli 20 intervencij v stanovanjskih hišah, kjer je zalilo prostore. 

Posledice neurja v Cerknem so bolj obsežne, kot je bilo videti v četrtek zvečer, je razmere v občini predsedniku državnega sveta Marku Lotriču in državnemu svetniku Andreju Poglajnu popoldne opisal župan Uršič. Lotrič in Poglajen sta si skupaj z županom ogledala posledice nevihte, so sporočili iz državnega sveta.

Po županovi oceni je četrtkovo neurje na državnih in lokalnih cestah ter vodotokih povzročilo bistveno več škode kot neurje iz leta 2007. Poudaril je, da so prebivalci prestrašeni in upajo na čimprejšnjo pomoč. Posledice neurja si je medtem ogledal tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki je spregovoril o podnebnih spremembah in nujnosti rednega preventivnega urejanja vodotokov. Dodal je še, da bodo na vladi občinam zagotovili sredstva za intervencijo.

Poglajen je ob tem poudaril, da so ti kraji velikokrat odstriženi od določenih projektov, ki bi morali biti realizirani, in da morajo politiki strniti vrste ter se resno lotiti sanacije, poleg tega pa določiti tudi načrt preventive, poroča STA. 

Uničene tri barake bolnice Franja

Ministrstvo za kulturo je včeraj prejelo prve informacije o ogroženosti spomenika in nedostopnosti spomeniškega območja. Danes zjutraj so se do Franje s pomočjo lokalne civilne zaščite in gasilcev prebili sodelavci Mestnega muzeja Idrija. Kot kaže, so v celoti uničene tri barake, še tri so delno poškodovane, uničena pa sta tudi dostop do vhodnega objekta in električna napeljava. 

Ko bo zagotovljen varen prehod, se bodo ekipi na terenu pridružili še sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer so že aktivirali ekipe za popis škode in pripravo interventnih ukrepov.

"Ekstremni vremenski pojavi, ki so najbolj viden izraz podnebne krize, so postali dejavnik, ki ga moramo upoštevati pri načrtovanju, upravljanju naravnih virov, skrbi za naše grajeno okolje in prilagoditve našemu sodobnemu načinu življenja. Pričakujemo, da Franja ne bo edini primer poškodovane dediščine, poročila iz terena šele prihajajo," so zapisali na ministrstvu. 

Območje si bosta na terenu prihodnji teden ogledala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. 

Kot poročajo lokalne Idrijske novice so sicer po uničenju leta 2007 nad sotesko zgradili velike zadrževalnike, ki bi morali ob poplavah zadržati debla in veje. Kdaj so bili ti zadrževalniki nazadnje očiščeni, ni znano. 

Pristojni predvidevajo, da v letošnji sezoni Franja najverjetneje ne bo več sprejemala turistov, je poročal Primorski val. Direktor mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač je namreč za radio dejal, da so bile zaradi letošnjega neurja delno poplavljene vse barake, dostopna pot pa uničena, zato je škoda precejšnja, poroča STA. 

Dostop do bolnice Franje s parkirišča ni mogoč, potrdil pa je, da so v celoti uničene tri barake. Uršič ocenjuje, da je bilo tokratno neurje petkrat huje kot leta 2007, ko je bila Franja nazadnje prizadeta. 

Franja uničena že septembra 2007

Hudo neurje je 18. septembra 2007 uničilo večino barak partizanske bolnišnice Franje, obnova, ki se je končala tri leta kasneje, pa je stala več kot 2,3 milijona evrov. Obnovo je vodila občina Cerkno, omogočila pa so jo finančna sredstva države ter prispevki organizacij in posameznikov, ki so pomagali tudi z materialom, nadomestnimi muzejskimi predmeti in prostovoljnim delom.

Bolnico Franjo so zgradili za potrebe ranjencev na območju severnega Primorskega in Gorenjskega. Prvo barako v soteski Pasice v Dolenjih Novakih so postavili decembra 1943, že med vojno pa je ime dobila po zdravnici in upravnici Franji Bojc Bidovec. Od 23. decembra 1943 do 5. maja 1945 se je tu zdravilo 578 ranjencev različnih narodnosti, v zunanjih oddelkih bolnišnice pa še okoli 300 lažjih ranjencev.

Po koncu druge svetovne vojne so bolnico Franjo spremenili v muzej, saj je bil objekt prepoznan kot zgodovinski spomenik in turistična atrakcija, dobil je tudi znak evropske dediščine, od leta 2000 pa je vpisan na poskusni seznam svetovne dediščine pri Unescu.