Premier Robert Golob je kmetom v Prekmurju obljubil, da bo vlada škodo izplačala hitreje, kot je bilo to v preteklosti. Popis škode morajo vladi oddati do konca septembra, da bodo denar dobili do konca leta. A kmetje opozarjajo, da enkratna pomoč še zdaleč ne bo prinesla odrešitve, in poudarjajo, da bi bilo treba zagotovili drugačne ukrepe, denimo urediti namakalne sisteme. In medtem ko se pridelovalci že dolgo sprašujejo, zakaj ne smejo namakati zemljišč iz bližnjih rek, premier dopušča možnost vzpostavitve nacionalnega programa izgradnje mreže zadrževalnikov, tako mokrih kot suhih, z namenom, da bi lajšali posledice, ne le v kmetijstvu, ampak tudi v primeru požarov, ki smo jih letos imeli veliko.
Vipavski kmetje opozarjajo, da je suša še huje kot Prekmurje prizadela prav vipavski konec. Suša naj bi bila zares huda, ker se zemlja tam spomladi ni namočila. "Zemlja je res suha, ko želiš delati na njej, se samo kadi za tabo. Kar smo sejali, ni prišlo ven. Nekaj časa smo tudi zalivali, dokler nas ribiči niso ustavili, tako da si ne moremo pomagati niti z vodo iz reke Vipave. Pretok je padel in mi smo nemočni," pravi Damjan Slejko, kmet iz Dobravelj pri Ajdovščini.
Pridelavo koruze je Slejko opustil že pred leti, zdaj večinoma prideluje lucerno, ki jo uporablja za krmo. Kot pravi, so letos lucerno trikrat kosili, trajne travnike pa enkrat, pri tem so imeli prvega odkosa le štiri bale namesto 12 bal, kot bi jih imeli običajno. "Trajna ruša je zaradi suše in vročine propadla. Če bomo na trajnih travnikih letos želeli še kaj kositi, bo moralo najprej priti močno deževje, da bo seme lahko vzklilo, ker ruše ni več," je dejal. Glede lucerne pa je pojasnil, da ima globlje korenike, zato tudi sušo lažje preživi. "A izpad pridelka je že od samega začetka, ker že spomladi ni bilo zaloge zimske vode," je povedal in pojasnil, da je stanje slabo tudi z žiti.
Da bodo sploh lahko preživeli, bi morala po njegovem mnenju ukrepati vlada. Kot prvi ukrep je izpostavil spremembo Zakona o naravnih nesrečah. "Naravne nesreče bi se morale šteti na manjših območjih. Ko pride do izpada dohodka, da ta ne zadostuje več za preživetje, bi moralo priti do odpisa katastrskih dohodkov, odpisa najemnin sklada in odpisa pokojninskega in invalidskega zavarovanja," je dejal.
Sistemska rešitev bi bila gradnja namakalnih sistemov
"Na podlagi ocene škode, ki jo pripravi Uprava za zaščito in reševanje s svojimi občinskimi komisijami, bo vlada sprejela oceno škode in tudi predlog odškodnin oziroma ukrepov, ki bodo za blažitev škode po suši," odgovarja kmetijska ministrica Irena Šinko in dodaja, da lahko na podlagi teh predlogov ministrstvo pripravi program odprave posledic škode po suši. Program bi lahko vključeval odškodnino pa tudi odpise, ki jih je omenil Slejko.
Povračilo škode je, kot vsako leto, le blaženje posledic zadnje suše, ne pa sistemski ukrep. Kot sistemske ukrepe je zato Šinkova izpostavila pospešeno izvedbo namakalnih sistemov. "Ministrstvo za kmetijstvo ima na voljo sredstva za namakalne sisteme," je dejala in dodala, da bodo tudi v obdobju 2023-2025 na voljo sredstva za namakalne sisteme.
Povedala je še, da so se v Prekmurju pogovarjali, da bi za namakanje, kjer je to možno, uporabili tudi vodo iz rek. "Na območjih, kjer so vodni viri zagotovljeni, kot je na primer v reki Muri in Ledavi s povezovalnim kanalom, in kjer so odprte gramoznice in zadrževalnik Vogršček," je naštela.
Glede črpanja iz reke Vipave je Šinkova poudarila, da je suša težave prinesla tudi za ribiče in ostale panoge. "Voda v rekah se segreva, in ko pride pod določeno mero, se namakanja ne sme več izvajati," je pojasnila.
"Če bodo rešili reko Vipavo in vzdignili podtalnico, potem ne rabimo namakanja"
Slejko se je strinjal, da so namakalni sistemi dobra dolgoročna rešitev, a izpostavil, da bi bilo treba prej izkoristiti reke in potoke, kjer je mogoče postaviti zadrževalnike. "S tem bi rešili tudi veliko poplavno ogroženost, ker ko je vode preveč, se ta razliva po poljih in dela škodo," je razložil. Po njegovem mnenju bo moral premier s pristojnimi ministrstvi poiskati rešitev za ribiče. "S tem, ko zadržimo Vipavo in naredimo par pregrad, rešimo našo situacijo in predvsem očistimo Vipavo," je dejal in izpostavil, da se je v reki v zadnjih 20 letih nabralo veliko odpadlega drevja. "Če bodo rešili reko Vipavo in vzdignili podtalnico, smo zmagali. Potem ne rabimo namakanja," je dejal.
Šinkova se je strinjala, da bo treba vode, ki tečejo, zadržati, tako da bo to primerno tako za okolje in ribe kot tudi za kmetijstvo.
Na vprašanje, če bodo okoljskemu ministrstvu priporočili, naj izda izredno dovoljenje, da bodo kmetje lahko črpali vodo iz reke Vipave, je Šinkova odgovorila, da bo na situacijo opozorila kolega Uroša Brežana, ministra za okolje in prostor.
KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.