Hrvatje niso kopali

Na območju Hotize je mirno, pripadniki posebne policijske enote Policijske uprave Murska Sobota pa so tudi popoldne ostali na stalnem mestu ob naselju Hotiza.

Dela na nasipih se zaradi slabega vremena niso nadaljevala, vendar pa je hrvaško gradbeno podjetje pripravljalo teren ob opuščeni gramoznici v neposredni bližini Mure, iz katere bodo pridobivali material za gradnjo nasipa med Hotizo in Kotom. Ob gramoznici so urejali tudi teren za skladiščenje izkopanega materiala. Kot je povedal delovodja, bodo v četrtek znova čistili območje nasipa in pridobivali material, ki ga potrebujejo za gradnjo nasipa.

Predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader je medtem dejal, da je njegova vlada v stalnih stikih s slovensko vlado po zapletu pri Hotizi, ko so slovenski policisti poskusili ustaviti hrvaška dela na nasipu ob levem bregu Mure. "Meje je treba spoštovati," je v prvem odzivu poudaril Sanader, ter dodal da je treba tudi pomagati ljudem, ki živijo ob Muri.

Pri tem je spomnil na škodo, ki jo je na tem območju naredila poplava, ter povedal da sta zaradi preprečevanja tovrstnih dogodkov Hrvaška in Slovenija, vsaka na svoji strani meje, gradili nasip. "Če obstajajo problemi, se o njih morajo pogovarjati strokovnjaki in Hrvaška je na to pripravljena, ker je cilj dogovor, ki bo olajšal življenje prebivalcem na obeh straneh meje," je zaključil Sanader.

Spomnimo:

Zaplet pri Hotizi je nastal zaradi obnove nasipa ob Muri, kjer meja še ni določena. Hrvaški delavci so namreč v ponedeljek podirali drevje in začeli graditi pot od mejnega prehoda do zaselka Mirišče, ne da bi obvestili slovenske lastnike zemljišč. To so počeli na območju, ki sicer leži v hrvaškem katastru, zemljišča pa so v slovenski lasti.

Potem ko so slovensko policijo obvestili o hrvaških delih, je bila v ponedeljek na kraj dogajanja napotena slovenska policijska patrulja, ki je hrvaške delavce opozorila, da izvajajo naloge brez ustreznih soglasij in dovoljenj. Po navedbah slovenske policije sta se nato hrvaška in slovenska stran dogovorili o prenehanju del do nadaljnjega.

Na nasprotnih ‘bregovih’

Stališče Slovenije je, da je treba pri določanju pripadnosti območij na levem bregu Mure in katastrsko slovenskih ozemelj na desnem bregu Mure izhajati iz spoštovanja stanja na dan 26. junij 1991, ko je jurisdikcijo na teh območjih izvajala Slovenija.

Hrvaško stališče pa je, da so na levem bregu njena vsa zemljišča, ki so v njenem katastru. Na desnem bregu Mure pa zagovarja enako načelo, pri čemer pa zanika, da je v letih 1956 in 1957 nezakonito priključila tudi 207 hektarjev katastrsko slovenskih zemljišč, je še zapisano v beli knjigi.