VIDEO: Pahor v poslanici: ni boljše alternative arbitražnemu sporazumu, verjeti je treba v prijateljstvo

Hrvaška vlada je danes obravnavala sklep sabora, s katerim so jo poslanci v sredo enotno pooblastili, naj zaradi grobe kršitve arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško začne postopek za prekinitev sporazuma. To je tudi storila.

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je danes znova poudarila, da ne gre le za to, da sta dve osebi sporni (Sekolec in Drenikova), temveč, da je predmet, na podlagi katerega naj bi odločilo arbitražno sodišče, "kontaminiran", ker je slovenski arbiter vanj naknadno vključil dokumente. Na to sklepajo iz prisluhov.

Dodala je, da bo hrvaško zunanje ministrstvo poslalo diplomatsko noto Sloveniji, v kateri jo bo obvestilo o odločitvi in pojasnilo stališča Hrvaške. Z datumom, s katerim bo ta diplomatska nota poslana, bo Hrvaška tudi uradno izstopila iz sporazuma, je pojasnila.

"S tem ni prekinjena naša želja in obveznost, da iščemo način za reševanje vprašanja meje s Slovenijo, a konkreten postopek je preveč kompromitiran, da bi Hrvaška lahko v njem iskala rešitev," je sklenila Pusićeva.

Hrvaška vlada je sicer danes tudi razrešila dolžnosti svoji agentki pri arbitražnem sodišču Majo Seršič in Andrejo Metelko-Zgombić.

Odstopil pa je član sodišča Budislav Vukas, so danes sporočili iz Haaga. Tribunal je vpletene strani o njegovem odstopu obvestil danes. Sporočili so, da mora v skladu z arbitražnim sporazumom med državama sedaj Hrvaška v 15 dneh imenovati novega arbitra kot člana sodišča, ki odloča o meji. Če tega ne bo storila, bo novega člana imenoval predsednik arbitražnega sodišča, so še zapisali.

Bruselj po odločitvi Hrvaške pripravljen posredovati v podporo arbitraži

Evropska komisija obžaluje, da sta hrvaški parlament in vlada začela postopek za enostransko prekinitev arbitražne pogodbe s Slovenijo, je danes v Bruslju ponovila tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva. Dodala je, da mora pravne posledice oceniti arbitražno sodišče, komisija pa je pripravljena posredovati v podporo arbitraži.

Spoštujemo demokratično odločitev Hrvaške in obenem obžalujemo, da je začela postopek za enostransko prekinitev pogodbe, ki jo je podpisala, je dejala Andreeva.

Pojasnila je, da je zdaj na arbitražnem sodišču, da oceni pravne posledice tega koraka, in znova povedala, da v Evropski komisiji sicer ne vidijo resne alternative arbitražnemu procesu.

Dodala je, da je komisija pripravljena pomagati pri dogovarjanju med državama. "Pripravljeni smo poslušati obe strani in, če bosta želeli, v okviru svojih pristojnosti ukrepati, da olajšamo nadaljevanje arbitražnega procesa," je dejala.

Komisija je sicer v sredo pred glasovanjem v saboru Zagrebu jasno sporočila, da bo arbitražno sodišče odločanje o meji med Slovenijo in Hrvaško nadaljevalo tudi, če se poslanci izrečejo za izstop iz arbitražnega postopka.

Hrvaške parlamentarne stranke so v sredo soglašale, da je arbitražni postopek o določanju meje med Hrvaško in Slovenijo na podlagi arbitražnega sporazuma iz leta 2009 kompromitiran zaradi ravnanja bivšega slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik ter da ni možno pričakovati pravične in nepristranske odločitve sodišča, ki je sodbo napovedalo za december. Zato so sprejeli sklep o prekinitvi sporazuma.

Milanović je napovedal, da bo Hrvaška pri svoji potezi spoštovala mednarodno pravo, še posebej dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb. To med drugim pomeni, da bodo o svoji zahtevi za prekinitev pogodbe čim prej obvestili tudi Slovenijo, ki bo nato imela tri mesece časa za odgovor.

Če bo Ljubljana nasprotovala prekinitvi, bi imeli državi še leto dni časa, da bi se dvostransko ali ob posredovanju tretje strani poskusili dogovoriti, ali je prišlo do kršitev arbitražnega sporazuma in ali je zaradi tega treba razveljaviti pogodbo. Če rešitve ne bo niti po letu dni, se katera od strani lahko obrne na generalnega sekretarja ZN za sprožitev še enega mehanizma iz dunajske konvencije - pravnega postopka mediacije. Odločitev komisije ZN za mediacije ni obvezujoča za stranki v postopku, temveč predstavlja zgolj priporočilo, so opozorili hrvaški pravniki.

Pahor: Arbitražni sporazum nima boljše alternative

Predsednik republike Borut Pahor je v današnji poslanici na predvečer šeste obletnice slovensko-hrvaškega srečanja na dvorcu Trakošćan ocenil, da arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško nima boljše alternative ter da bi iskanje novih poti pomenilo vrnitev k stari praksi nezaupanja in nesporazumov med državama.

Kot je pojasnil, bi se sprožil "proces negativne spirale z nepredvidljivimi in neželenimi posledicami ne le za dvostranske odnose, temveč za mir in stabilnost v tem delu Evrope".

Opozoril je, da sta Slovenija in Hrvaška tako kot pred leti znova na križišču, le da tokrat dobro poznamo obe poti in imamo tako slabe kot dobre izkušnje.

Dejal je še, da je Slovenija v zapletu glede arbitraže sprejela ukrepe, ki odpravljajo dvom v nepristranskost arbitražnega sodišča. Ob tem je izrazil željo, da bi arbitražno sodišče nadaljevalo in končalo svoje delo.

"Nikoli več se ne bi rad vrnil v tako razpoloženje javnosti, ko je miroljubna in dobrososedska politika označena za neumno. Bilo je prehudo in prenevarno," je poudaril Pahor. Ob tem je izpostavil, da imamo vsi, ki verjamemo v mir in prijateljstvo, odgovornost, da se znova potrudimo za vzpostavitev in okrepitev medsebojnega zaupanja. "To nikoli ni lahko, vedno je težko, vendar je dobro in na koncu lepo," je priznal.

Dejal je še, da zaupanje ni samoumevno, ampak si je treba zanj iskreno prizadevati. "Zdaj je tak čas in taka potreba," je poudaril. "Verjamem v prijateljstvo, ker je to edino, kar si za prihodnost zaslužimo mi in naši otroci," je sklenil.

Pred tem je v začetku poslanice spomnil, da so bili sredi leta 2009 odnosi med Slovenijo in Hrvaško na najnižji ravni. Slovenija in Hrvaška sta morali po njegovih besedah v najtežjih trenutkih poiskati najboljšo rešitev.

Kot je poudaril, se je to zgodilo 31. julija 2009 na dvorcu Trakošćan, kjer sta Slovenija in Hrvaška dosegli okviren dogovor o reševanju mejnega spora ter nadaljevanju pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo. Cilj dogovora je bil urejeno mejno vprašanje in polnopravno članstvo Hrvaške v EU.

"Za uspeh dogovora je bilo odločilno popolno zaupanje," je dejal predsednik republike in dodal, da je bilo to večkrat na preizkušnji. "Do arbitražnega sporazuma in polnopravnega članstva Hrvaške v EU smo prišli, ker nismo podlegli takim skušnjavam," je ocenil in izpostavil, da se to ni zgodilo čez noč, temveč smo potrebovali 699 dni. Spomnil je še, da so o usodi arbitražnega sporazuma v Sloveniji neposredno odločali ljudje na referendumu.

Brglez: Pot, ki jo ubira Hrvaška, ne razveljavlja arbitražnega sporazuma

Arbitražno sodišče bo - ne glede na to, koliko in kako bo Hrvaška v njem še sodelovala - nadaljevalo z delom. Hkrati bo potekal postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma, ki ga je sprožila Hrvaška, a dejstvo je, da ta postopek sporazuma ne razveljavlja, je v luči zadnjih potez Zagreba in Ljubljane danes ocenil predsednik DZ Milan Brglez.

Brglez, strokovnjak za mednarodno pravo, meni, da se bodo dogodki v zvezi z arbitražo sedaj verjetno hkrati odvijali po dveh ločenih poteh: na eni strani bo arbitražno sodišče nadaljevalo delo, na drugi strani pa bo potekal postopek za prekinitev pogodbe, "ki ni preprost in bo terjal svoj čas".

"A dejstvo je, da ta drugi postopek ne razveljavlja arbitražnega sporazuma, dokler ni dokončan oziroma dokler se državi o tem ne sporazumeta, lahko tudi s pomočjo tretjega," je pojasnil.

"Tisti trenutek, ko se arbitražno sodišče vzpostavi, deluje, in če bi se lahko države potem, ko jim neka arbitražna odločitev ne odgovarja, razvezale in je ne spoštovale, potem bi to pomenilo tudi nespoštovanje mednarodnega prava. Tako da inštitucije delujejo naprej," opozarja Brglez.

Zadnja sporočila iz Bruslja vidi kot v prvi vrsti odraz tega, "da se EU in njene institucije zavedajo pomena arbitražnega in sploh mirnega reševanja sporov na širšem območju Zahodnega Balkana, ne le v tem primeru. In če bi se lahko ena stran preprosto izvzela iz tega, kar je bilo že dogovorjeno, to ne bi bil dober znak za nadaljevanje in tudi širitev EU".

EU temelji na obstoju pravne države, ta pa pomeni spoštovanje obvez tako v notranjem pravu, pravu EU kot mednarodnem pravu, je poudaril Brglez.

Potem ko je hrvaška vlada danes formalno potrdila sklep sabora o začetku postopka prekinitve arbitražnega sporazuma, Brglez pričakuje, da bo Zagreb slovenski strani notificiral željo po izstopu iz sporazuma in jo utemeljil, nato pa bo Slovenija v predvidenem roku treh mesecev "odgovorila negativno".

Na arbitražnem sodišču bo medtem sledilo zaslišanje slovenske in hrvaške strani glede afere, ki jo je sprožila objava nedovoljene komunikacije zdaj že bivšega slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik. Kdaj točno bo to, Brglez ne ve, sklepa pa, da takoj po počitnicah, kar bi pomenilo čez približno mesec dni.