Hrvati pozdravljajo Ruplov predlog

Hrvaški politiki so se končno javno odzvali na predlog slovenske vlade za reševanje dvostranskih vprašanj s Slovenijo s pogajanji. Čeprav je Slovenija prvič prevzela pobudo za arbitražo, hrvaška stran ni zaskrbljena, piše reški Novi list.

Predsednik odbora hrvaškega parlamenta za zunanjo politiko in poslanec vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Gordan Jandroković je za izjavil, da so sprejemljive vse pobude za reševanje dvostranskih vprašanj s Slovenijo s pogajanji, vključno s predlogi o mednarodni arbitraži.

Tudi predsednik največje hrvaške opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanović načeloma pozdravlja vse predloge za urejanje odprtih vprašanj, ni pa želel komentirati neuradne informacije, da je predsednik sodišča za pomiritve in arbitražo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Robert Badinter že sprejel slovensko ponudbo za posredovanje.

Poslanec Istrske demokratske skupščine (IDS) Damir Kajin pa je oceni, da mora Hrvaška sprejeti predlog Slovenije, ki prvič ponuja posredovanje tretje strani. Spomnil je, da je hrvaški predsednik Stipe Mesić že predlagal Badinterja za arbitra. Kajin meni, da je treba izkoristiti priložnost in končno umakniti vse meddržavne probleme - mejo, Ljubljansko banko, jedrsko elektrarno Krško in ekološko ribolovno cono - z dnevnega reda.

Vladna HSLS nasprotuje posredovanju tretje osebe

Slovensko pobudo je komentirala tudi predsednica vladne Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) Đurđa Adlešić, ki je povedala, da HSLS vnaprej nasprotuje posredovanju tretje osebe v reševanju spornih vprašanj med Hrvaško in Slovenijo. Ocenila je, da meddržavnih problemov ni možno urejati v paketu. Hkrati je javno pozvala hrvaško vlado, naj pove, ali je sprejela uradni predlog Slovenije za posredovanje francoskega diplomata Roberta Badinterja.

Precej zadržan do slovenskega predloga je tudi poslanec Hrvaške stranke prava (HSP) Tonči Tadić, ki je dejal, da se je Slovenija leta 2001 izvzela iz pristojnosti arbitraže Združenih narodov za urejanje vrste mednarodnih sporov, vključno z razmejitvijo na morju. "Do takrat je Hrvaška lahko zahtevala arbitražo, poslej pa mora Slovenija za vsak pristop k arbitraži ali sodišču dati dodatno privolitev," je dejal Tadić.

Dodal je, da se stranke v sporu odločijo za arbitražo, ko si želijo čim več fleksibilnosti v pravnem postopku. "Ampak Hrvaška zagovarja dosledno izvajanje prava in se je opredelila za Mednarodno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu in ne za arbitražo," je še dejal Tadić.