Slovenija naj bi vztrajala pri odpravi omejitvenih ukrepov, Hrvaška pa upa, da bo Slovenija odstopila od postopkov pred mednarodnimi inštitucijami.
Pravilnik je za slovensko stran močno sporen, saj je po oceni gospodarskega ministrstva domačemu gospodarstvu povzročil za več deset milijonov evrov škode. Samo največja naftna trgovca Petrol in OMV Istrabenz sta doslej skupaj prijavila za več kot tri milijarde tolarjev škode, poleg tega pa je slednjo utrpela tudi kemijska industrija.
"Škode bo najverjetneje za več deset milijonov evrov, poudarjam pa, da se vse škode na da oštevilčiti," je še poudaril. Hrvaška je z nenapovedanimi, enostranskimi in neusklajenimi ukrepi radikalno posegla v ustaljeno mednarodno logistiko in blagovne tokove, presega pa zgolj bilateralni problem med Slovenijo in Hrvaško. "Gre predvsem za osnovni problem spoštovanja mednarodnih sporazumov in pogodb s strani Hrvaške. Med drugim je Hrvaška s Slovenijo podpisala tudi bilateralna sporazuma o liberalizaciji prometa in o prosti trgovini," je pojasnil Grčar.
Pričakovati je, da bo slovenska stran vztrajala pri odpravi omejitvenih ukrepov sosednje države in vzpostavitvi razmer, ki so veljale pred uvedbo spornega pravilnika 16. januarja letos. Hrvaška pa preučuje ugotovitve o kršitvi pogodbe o energetski listini in bo šele nato do njih zavzela stališče, je v začetku tedna v Bruslju povedal hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Iz ugotovitev sekretariata za energetsko listino namreč ni jasno, ali so usmerjene na prvi pravilnik, ki se je nanašal na cestni prevoz naftnih derivatov in ga je Hrvaška umaknila, ali na veljavno vzpostavitev koridorjev, ki pa zagotavljajo popolno nediskriminacijo vseh prevoznikov nafte in naftnih derivatov, je pojasnil.
Hkrati pa je bil minister prepričan, da lahko Hrvaška in Slovenija problem spornih ukrepov za prevoz naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi čez hrvaško ozemlje rešita z dialogom. Zato je minister pozdravil za 25. februar načrtovano srečanje slovenskih in hrvaških strokovnjakov. "Ne vem, ali bo srečanje pripomoglo k rešitvi razmer, toda Hrvaška je pripravljena na pogovore. Dialog je namreč najustreznejši instrument za reševanje tudi najresnejših sporov. Ta spor ni zelo resen, je spor, ki ima trgovinsko-komercialno naravo, kjer je nasprotovanje interesov legitimno," je še dejal hrvaški zunanji minister.
Srečanje izvedencev obeh držav je ob robu mednarodne konference o varnostni politiki v Münchnu v začetku tega meseca slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu predlagal njegov hrvaški ministrski kolega Tonino Picula. Slovenska stran je predlagala srečanje 25. februarja, nato pa kar nekaj časa čakala na odgovor Hrvaške. Tamkajšnje zunanje ministrstvo je konec tega tedna slovensko veleposlaništvo v Zagrebu obvestilo, da bo delegacija Hrvaške prišla pod vodstvom pomočnice ministra za gospodarstvo Olge Spevec.
