Hrvati na Teznem

Hrvaško združenje Častni pliberški vod je danes v Mariboru pripravilo srečanje za hrvaško strokovno, politično in širšo javnost, na katerem se je ta lahko seznanila z preteklimi in zadnjimi odkritji množičnih povojnih grobišč na območju Tezna pri Mariboru. Hrvaške goste je z odkritimi zgodovinskimi dejstvi in aktualnimi spoznanji seznanil zgodovinar in vodja evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc, nato pa so obiskali še prizorišča avgustovskih sondiranj.

Kot je povedal tajnik združenja Častni pliberški vod Božo Vukušić, se je na Hrvaškem zanimanje za najverjetneje največje povojno grobišče Hrvatov še povečalo z zadnjimi raziskavami na tem območju. Ob tem je izrazil upanje, da bodo omenjena sondiranja in tudi današnje srečanje vzpodbudila hrvaško vlado k podpisu sporazuma s Slovenijo o urejanju vojnih grobišč.

Posmrtne ostanke hrvaških žrtev želijo prepeljati v domovino

V združenju se sicer zavzemajo za to, da bi posmrtne ostanke hrvaških žrtev prepeljali v njihovo domovino, če to ne bo mogoče, pa naj eno ali več skupinskih grobnic za dostojen pokop uredijo v Sloveniji. Finančno breme bi pri tem morala v največji meri pokriti Hrvaška, je še prepričan Vukušić.

Predsednik vladne komisije za prikrita grobišča in zgodovinar Jože Dežman je dejal, da je razkrivanje "enega od osrednjih tabujev titoizma" eno od vprašanj, ki v Sloveniji že od 80. let pomeni osrednjo debato v odnosu do zgodovine, življenja, morale pa tudi do prihodnosti. V 17 letih obstoja komisije je ta na različne načine skušala vzpostaviti odnos z oblastjo, da bi na ta način problematika množičnih povojnih pobojev v Sloveniji pa tudi širše dobila pomen, ki si ga zasluži, je dejal Dežman.

Dobro sodelovanje med Slovenijo, Hrvaško in BiH

Dežman je pri tem izpostavil tudi dobro sodelovanje zgodovinarjev in kriminalistov s kolegi iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, kar kaže na to, da je na strokovni ravni medsebojno sodelovanje dobro. Kot je še dejal, je zdaj potrebno podobno sodelovanje skleniti še na politični ravni, s čimer bo mogoča podobna ureditev kot jo ima Slovenija že zdaj z Italijo in Nemčijo.

Srečanje se je udeležil tudi poslanec hrvaškega Sabora Stjepan Bačić, ki je dogodek označil kot nadaljevanje razbijanja molka o povojnih zločinih nad hrvaškim in slovenskim narodom. Po njegovih besedah si dejstva, ki so bila zamolčana kar 60 let, hrvaške oblasti prizadevajo pojasniti že vse od osamosvojitve in se na ta način oddolžiti žrtvam. Naloga politike je po njegovih besedah, da stroki pomagajo nalogo izpeljati do konca ter tako odkrijejo še zadnje tabuje, storilce zločinov pa vendarle pripeljejo pred roko pravice.

Pomočnik hrvaškega ministra za šolstvo in šport Krešimir Rašan je povedal, da velik pomen tokratne pobude vidi v tem, da se dokončno razjasnijo okoliščine dogodkov, ki so se prikrivale desetletja ter da bo resnična zgodovina nekoč vendarle znana, naslednje generacije otrok pa se bodo v šolah končno učile o tistem, kar se je v preteklosti zares zgodilo. Rašan je ob tem izpostavil pomembnost gradnje tukajšnje avtoceste, saj bi bilo v primeru, da se to ne bi zgodilo, veliko vprašanje, ali bi se kdorkoli lotil iskanja resnice o Teznem.

Med hrvaškimi gosti sta bila tudi varaždinski škof Josip Mrzljak in predstavnik hrvaške islamske skupnosti v Zagrebu Mirza Bešić. Mrzljak je ob tem povedal, da je mnoge priče povojnih dogodkov pri iskanju resnice zapustil spomin, kar strokovnjakom, ki se trudijo odkrivati dejstva še otežuje delo. Šele takrat, ko bomo spoznali resnico, bomo lahko neobremenjeni pogledali v prihodnost. Tega ne počnemo zato, da bi se komu maščevali, pač pa želimo javnosti sporočiti dejstva, hkrati pa žrtve nasilja pokopati na dostojanstven način, je še dejal varaždinski škof.