Prevetritev sistema obveščanja

Upravo RS za jedrsko varnost so danes obiskali kolegi iz italijanske agencije (Agenzia Nazionale per la Protezione dell`Ambiente e per i Servizi Tecnici), ki v Italiji izvaja tudi naloge upravnega organa s področja sevalne in jedrske varnosti. Prišli so Roberto Mezzanotte, Giovanni Bava in Lamberto Matteocci.

Glavna tema pogovora je bila oživitev pobude za sklepanje sporazuma o medsebojnem sodelovanju. Do prve tovrstne pobude je prišlo že leta 1993, do sklenitve sporazuma pa nikoli ni prišlo. Uprava RS za jedrsko varnost je izrazila svoj interes za sklenitev tovrstnega sporazuma, ki bi omogočal izmenjavo informacij tudi na področju ukrepov med izrednimi dogodki.

Italijanske kolege je tudi zanimal razvoj dogodkov med nedavno okvaro v Nuklearni elektrarni Krško. Potrdili so svoje zadovoljstvo nad tem, da so bili hitro informirani. Strinjali so se, da bo treba skrbno preveriti celotni evropski sistem tovrstnega informiranja, saj ni prav, da odziv povzroča nepotrebne alarme in zaskrbljenost ljudi.

Hrvati hočejo svojo nuklearko ob srbski meji

Predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader je po redni seji vlade v Zagrebu izjavil, da "Hrvaška morda ne bo potrebovala nuklearne elektrarne, če bo Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) ustvarilo pogoje za novi razvojni in investicijski ciklus".

Dodal je, da bo vlada premislila o spodbujanju obnovljivih virov energije, ki jih bo možno dobiti tudi na obali Jadrana. Obenem je hrvaški premier napovedal, da bo vlada septembra sprejela energetsko strategijo.

Sanader je sicer v pogovoru za avstrijski radio Ö1 pretekli konec tedna izjavil, da "mora Hrvaška umakniti tabu o nuklearnih elektrarnah in odpreti javno razpravo o svoji energetski prihodnosti". Analitiki so ocenili, da je Sanaderjeva izjava nedvomen signal, da bo Hrvaška gradila nuklearko. Kot so dodali, za to ne obstaja zgolj soglasje Evropske unije, ampak tudi blag pritisk Bruslja, da se to tudi stori.

Moč nuklearke bo od 1000 do celo 4000 megavatov

Nekateri strokovnjaki predvidevajo, da bo imela hrvaška nuklearka 4000 megavatov, kar je več od sedanje skupne proizvodnje električne energije na Hrvaškem. To pomeni, da bi lahko pomemben del proizvodnje izvažala v EU, ne glede na to, da se uporaba energije na Hrvaškem vsako leto zviša za tri odstotke. Jedrski lobi na Hrvaškem trdi, da bi Hrvaška zaradi potencialnega izvoza električne energije v EU brez večjih težav dobila ugodne kredite za izgradnjo nuklearke, so zapisali na italijanski spletni strani Osservatorio sui Balcani, ki spremlja dogodke na Balkanu.

Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) je tudi ocenilo, da je projekt izgradnje nuklearke neizogiben za dolgoročno energetsko stabilnost Hrvaške. Njihove projekcije govorijo o nuklearki, ki bo imela moč 1000 megavatov in bo stala 2,5 milijarde evrov, je objavil zagrebški tednik Nacional.

Hrvaška vlada bo predvidoma oktobra objavila strategijo energetskega razvoja. Obenem se v vladi zavedajo, da bodo morali vložiti veliko napora ne le v morebitno izgradnjo nuklearke, ampak tudi v pripravo lokalnega prebivalstva za omenjeni projekt na območju potencialne lokacije. Še posebej potem, ko je očitno odpadla možnost nadaljnjega sodelovanja v Krškem.

Kot je poročal Nacional, namerava Slovenija v bližji prihodnosti graditi drugi blok v Krškem, "ne preveč prijateljsko naravnana slovenska oblast pa je hrvaški strani jasno povedala, da z njo v tem projektu ne bo sodelovala". Lokaciji na otoku Viru in Prevlaki pri Zagrebu sta odpadli, prebivalstvo Erduta in okolice pa že nasprotuje ideji nuklearke. Gre za enega najbolj plodnih kmetijskih zemljišč na Hrvaškem, vključno z vinogradi.

Prebivalci Erduta so proti

Če se bo Hrvaška odločila za Erdut, bo verjetno naletela tudi na odzive iz Srbije, ker je potencialna lokacija za elektrarno okoli 100 kilometrov zračne linije od Beograda. Optimistični lobisti predvidevajo, da ne glede na bremena iz preteklosti ni izključeno sodelovanje Hrvaške in Srbije v izgradnji nuklearke.