Ob napovedanem okrepljenem nadzoru na meji med Slovenijo in Hrvaško se je na območje pripeljalo več medijskih ekip iz obeh držav. Na hrvaški strani je nadzor spremljal tudi naš fotograf, ki je bil v sredo okrog 13.45 na železniški postaji v kraju Sutla ob sestopu z vlaka priča pridržanju več oseb s strani hrvaških policistov.
Hrvaška policija fotografu ni dopustila prostega fotografiranja na območju, pri tem pa ni navedla konkretnega razloga, zakaj fotografiranje ni dovoljeno. Kljub netransparentnosti hrvaških policistov mu je uspelo narediti fotografijo pridržanja oseb. Te so nato pospremili do policijskega vozila in jih odpeljali neznano kam.
Usoda pa je hotela, da je dobro uro za tem, okrog 15.15, naša ekipa znova naletela na isto skupino ljudi, tokrat globoko na teritoriju Republike Slovenije.
Nekaj minut pozneje jih je obravnavala slovenska policija. Zakaj jih je hrvaška policija izpustila iz pridržanja in jim omogočila nadaljevanje poti proti Sloveniji, za zdaj ni jasno. Za pojasnila o konkretnem postopku in splošni praksi obravnavanja nedovoljenih prehodov meje smo se obrnili tako na hrvaško kot na slovensko policijo.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v Bruslju poudaril, da je zelo težko komentira to dogajanje na območju Hrvaške. Dodal je, da je zdaj povečana policijska sila in da so s tem nekoliko zmanjšali prehod, nenazadnje pa je policija postavila tudi določene nadzorne točke. "Tam se predvsem zaustavlja in kontrolira prevozna sredstva kajti kriminaliteta tihotapljenja je res izjemna, kriminalci pa kujejo velike dobičke na račun teh ljudi."
Slovenska policija pojasnjuje, da tujci v policijskih postopkih ob prijetju v večini izrazijo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, zato jih policija preda v nadaljnji azilni postopek. "Tudi v primeru ponovnega prijetja teh tujcev po samovoljni zapustitvi azilnega doma, ti ponovno izrazijo namero in policija jih lahko samo vrne v azilni dom. S tovrstnimi problemi se srečujejo vse države Evropske unije, kjer so ilegalne migracije bolj kot ne tranzitne narave in je namera oziroma vloga za mednarodno zaščito samo način, da se tujci izognejo postopkom vračanja v državo izvora. Ugotavljamo tudi, da v večini osebe, ki so prijete v Sloveniji, namere podajo tudi že v državah na svoji poti. Njihov namen je čim prej prisopeti v ciljno državo."
V primeru, ko tujec ne poda namere za mednarodno zaščito, pa policija izvede prekrškovni postopek zaradi nedovoljenega prehoda državne meje, pri čemer je tujca možno pridržati zaradi izročitve sosednjim varnostnim organom po meddržavnem sporazumu o vračanju. "Glede na odločitev tujih varnostnih organov, ali bodo tujca sprejeli ali ne, pa so seveda odvisni nadaljnji postopki. V primeru zavrnjenega sprejema so predvideni zahtevnejši postopki formalnega vračanja sosednjim varnostnim organom oz. izvorni državi," so še odgovorili na Policiji.
Vse skupaj le hrvaška predstava za javnost?
Del naše ekipe se je okrog 17.30 vrnil na območje Sutle, vendar tam po odhodu predstavnikov medijev ni bilo več hrvaških policistov. Je torej bilo izvajanje nadzora in pridržanj le predstava za javnost?
Slovenska policija je včeraj pojasnila, da se število nedovoljenih mejnih prehodov povečuje. "Razlogov za to je več, eden od njih je tudi nesporno slab nadzor zunanjih meja EU, zato si prizadevamo, da se situacija izboljša, slovenska policija je pripravljena pomagati."
Do praks hrvaških policistov je zelo kritičen tudi brežiški župan Ivan Molan. "Na Hrvaškem schengen ne deluje. Včeraj sem celo slišal, da dobijo za 24 ur prosto gibanje na Hrvaškem, pod pogojem, da se je javijo v hrvaškem begunskem centru. Vendar kolikor vem, ti ljudje to izkoristijo. V 24 urah pridejo v Slovenijo, odvržejo dokumente in pri nas prosijo za azil. Tako izkoriščajo azilno politiko. Večina tistih, ki bi morali biti zaustavljeni na Hrvaškem, pride v Slovenijo."