Hrvaški veto Sloveniji?

Slovenija je v zadnjih treh mesecih brez soglasja Hrvaške začela s pripravami na gradnjo osmih hidroelektrarn na Muri, ta projekt pa bi lahko privedel do novega spora in zaostrovanja političnih odnosov med državama, piše hrvaški tednik Nacional. Končno oceno bi, tako Nacional, lahko dala arbitraža, po nekaterih najavah pa naj bi hrvaška vlada glede na mednarodne konvencije na gradnjo hidroelektrarn vložila veto.

Slovenija in Hrvaška sta po virih Nacionala podpisnici tako imenovane Espoo konvencije, ki pri obmejnih projektih predpisuje obvezno oceno vplivov na okolje. Tako se v členih pravilnika konvencije nahaja tudi izgradnja hidroelektrarn na reki, ki teče skozi dve državi.

Omalovaževanje Hrvaške?

Tednik poudarja, da je Slovenija s tem, ko Hrvaške kljub že skoraj pripravljenem projektu gradnje hidroelektrarn o tem uradno ni obvestila, do hrvaške strani pokazala tudi določeno omalovaževanje. Hrvaško okoljsko ministrstvo naj bi tudi zato slovenski vladi poslalo ostro protestno pismo o predvidenem projektu.

Na podlagi Espoo konvencije, katere podpisnici sta Slovenija in Hrvaška, je slovenska stran o svojih načrtih izkoriščanja hidropotencialov Mure bila dolžna obvestiti Hrvaško, saj teče Mura tudi skozi Hrvaško, je za Nacional povedal vodja oddelka za oceno vplivov na okolje na hrvaškem okoljskem ministrstvu Nenad Mikulić.

Če Slovenija Hrvaške o svojih načrtih ne bo obvestila in omogočila pregled projektne dokumentacije, bo to Hrvaška zahtevala na podlagi Espoo konvencije, lahko pa se tudi zgodi, da bo Hrvaška izkoristila pravico veta, s katero se bo Sloveniji prepovedala izvedba projekta, je še dejal Mikulić.

Obveščene vlada in nevladne organizacije

Poslanec Hrvaške narodne stranke v hrvaškem saboru Dragutin Lesar je pred desetimi dnevi o slovenskih načrtih na Muri obvestili tudi hrvaško vlado in premiera Iva Sanaderja, njegov sin Igor Lesar, ki je predstavnik osmih ekoloških združenj iz Međimurja, pa je o projektih Dravskih elektrarn, ki so v lasti Holdinga slovenske elektrarne, obvestil nevladne organizacije iz Slovenije, Madžarske in Avstrije. Lesar naj bi jih, tako Nacional, zaprosil za pomoč pri zaustavitvi načrtovanih gradenj hidroelektrarn.

Prav tako naj bi bilo znano, komu bo slovenska vlada podelila koncesije za gradnjo hidroelektrarn. Šlo naj bi za podjetje Dravske elektrarne Maribor, ki je v lasti Holdinga slovenskih elektrarn. Direktor Dravskih elektrarn, Danilo Šef, naj bi po trditvah Nacionala na nedavni novinarski konferenci že zatrdil, da gradnja hidroelektrarn ne bo škodovala okolju. Obenem naj bi na novinarsko vprašanje, kako se bo na gradnjo odzvala Hrvaška, odgovoril: ''Vse bo v redu. Zakaj pa bi vprašali južne sosede?'', še piše Nacional.

Zagožen (slovenski holding): Nismo vedeli, da moramo obvestiti Hrvaško

Dravske elektrarne, katerih lastnik je Holding slovenske elektrarne, so v postopku pridobitve koncesije za gradnjo hidroelektrarn na reki Muri. To pa pomeni, da je okoljsko ministrstvo presodilo, da je gradnja hidrocentral na tej reki možna. Da bi morali o tem obvestiti hrvaško stran pa v HSE niso vedeli, pa je v odzivu na pisanje Nacionala povedal predsednik uprave holdinga Jože Zagožen. Obveščanje tujih držav o projektih je v pristojnosti okoljskega ministrstva, je dejal prvi mož HSE in dodal, da pa v holdingu ocenjujejo, da morebitna gradnja hidrocentral na reki Muri ne bo vplivala na hrvaške vodne interese.

Slovensko okoljsko ministrstvo: Projekt gradnje še v začetni fazi

Navedbe, ki jih je zapisal Nacional so preuranjene, saj je ta projekt še v začetni fazi, je povedala Marjeta Rejc Saje iz direktorata za okolje, ki deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor (MOP). Res, je da je bila koncesija za gradnjo central na Muri podeljena Dravskim elektrarnam, vendar pogodba še ni podpisana. Pred podpisom pogodbe pa bomo izpolnili vse svoje obveznosti, je dejala. Pri tem je posebej poudarila nujnost usklajevanja s sosednjima državama skozi katere tudi teče reka Mura, Avstrijo in Hrvaško, k čemer Slovenijo zavezujejo tudi evropski sporazumi, opravili pa naj bi tudi presojo vplivov gradnje na okolje.