Če hrvaška država ne bo ščitila svojih ribičev, se bodo ti sami organizirali in reaktivirali štab za zaščito integritete hrvaških teritorialnih voda in se fizično uprli navzočnosti slovenskih ribičev in slovenske policije južno od razmejitvene črte v Piranskem zalivu, je po poročanju hrvaškega časnika Jutranji list napovedal ribiški ceh z območja Buj.
Stanje s slovensko razglasitvijo epikontinentalnega pasu je po mnenju istrskih ribičev še slabše, poroča časnik. "Doslej smo bili strpni, nismo sprejemali nikakršnih provokacij, vendar je stanje na terenu vsak dan hujše. Napetosti se povečujejo, problem pa se ne rešuje. Zahtevamo, da se nam omogoči neovirano delo ob spoštovanju hrvaških zakonov na območju Hrvaške," je dejal podpredsednik ribiškega ceha z območja Buj Danilo Latin.
Dodal je, da bodo hrvaško ozemlje branili s svojimi plovili. "S plovili bomo preprečili vstop Slovencev v hrvaško morje, to bodo storili ribiči, ki bodo v trenutku približevanja tujih plovil na območju," je še pojasnil Latin.
Slovenski ribič Novogradec: Strah me je!
Piranski ribič Zlatko Novogradec je za 24ur.com povedal, da se počuti ogroženega, zato tako imenovane "njihove meje" ne bo prestopil. Lovil bo na slovenski strani Piranskega zaliva, saj ne more iti "z glavo skozi zid". "Hrvatje lahko obračunavajo sami s sabo. Slovenski ribiči pač ne bomo mogli služiti, saj nas je preveč za ta košček slovenskega morja. Zato bomo pač životarili, ampak koga pa to zanima?" se sprašuje Novogradec.
"Slovenski ribiči se bojijo in se branijo, hrvaški pa so nasilni. Očitno se jim to izplača. Politika nas pušča na cedilu, slovenski policisti si ne upajo ali ne smejo posredovati. Agonija se tako podaljšuje," je še dodal.
Novogradec, ki sicer živi v Piranu, je še povedal, da opaža, da se slovenski ribiči izogibajo Piranskemu zalivu. "Vsak dan po 20 ur opazujem Piranski zaliv, kjer ne vidim slovenskih ribiških bark," je povedal. Zato sumi, da se slovenski ribiči ne upajo loviti na omenjenem območju. Rad pa bi izvedel odgovor na vprašanje, "zakaj se morajo vedno oni umikati".
Vjesnik: Generalka za arbitražo?
Hrvaški tisk medtem tudi danes poroča o slovenski razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnega pasu v Jadranu. Vjesnik v članku z naslovom Priprava terena za arbitražo tako piše, da Slovenija očitno išče čim boljši "start" za morebitno arbitražo. Najnovejši mejni nesporazumi Hrvaške in Slovenije ne bodo pomembneje vplivali na poslabšanje odnosov med državama, Slovenija se bo še naprej zavzemala za čimprejšnji začetek pogajanj EU in Hrvaške, piše Vjesnik in dodaja, da so slovenski policisti domnevno prejeli ukaz, naj njihov policijski čoln pluje samo do polovice črte zamišljene ekološke cone, zato se to iz slovenskih virov tolmači kot želja, da se ne gre v nadaljnja zaostrovanja. V Zagrebu tako prevladuje stališče, da so najnovejše poteze Slovencev le generalka za morebitno mednarodno arbitražo, ki je vse bolj realna.
Namera razglasitve ekološke cone in epikontinentalnega pasu je samo odziv Ljubljane na dogovor sosedov (op.p. Italije), slovenski politiki pa se, zlasti krog okoli premiera Janeza Janše, vse bolj zavedajo, da to ni tudi dolgoročna rešitev. Vendar so na Janšo očitno pritiskali slovenski "jastrebi", ki zagovarjajo trdo stališče do Hrvaške, pa tudi celo odprte spore, je zapisal Vjesnik in poudaril, da se je zdaj krog razširil tudi na članico EU, Italijo, zato lahko pričakujemo, da bo Ljubljana vendarle sprejela korake, da se razmere umiri. Vjesnik še dodaja, da je bil hrvaški odziv izjemno dober, čeprav Zagreb ni zaprl vrat nadaljnjim pogovorom.
Večernji list: Slovenija do Vrsarja
Večernji list pod naslovom Slovenija bi po morju do Vrsarja pa piše, da severna soseda z novimi odločitvami razširja odprta vprašanja razmejitve na morju na bistveno večje področje. Hrvaški strokovnjak za pomorsko pravo Davor Vidas meni, da je to vprašanje, ki se lahko zdi zapleteno in politično, v bistvu precej enostavno in v osnovi ni politično, ampak pravno. Ali ima Slovenija pravico po mednarodnem pravu do svojega epikontinentalnega pasu ali si to samo želi, ali pa morda verjame, da ima do česa takšnega pravico, čeprav je v bistvu nima. Izhodišče tega problema je, da ni rešeno vprašanje razmejitve v Piranskem zalivu, zato ni tudi končne niti celovite črte razmejitve teritorialnih morij Hrvaške in Slovenije, razmišlja Vidas v Večernjem listu.
Slovenija se je začela sklicevati tudi na še en koncept - "pravico do neposrednega teritorialnega pristopa do odprtega morja". Potem ko bi prišla do odprtega morja, bi Slovenija lahko tu začela razglašati različne pasove, vendar brez pravno veljavnega sporazuma s Hrvaško, saj edino gradnja na "pravni fikciji" lahko Sloveniji omogoči, da podaljša suverenost po teritorialnem morju vse do obale Istre, in sicer v višini Vrsarja. To so točke in območja daleč od slovenske obale, nahajajo se pred obalo Istre pod hrvaško suverenostjo, zato danes nikakršna "projekcija" niti "nasledstvo", pa niti "parafiranje", ne morejo omogočiti raztezanja epikontinentalnega ali kakršnega koli drugega pasu, saj je na tem območju že epikontinentalni pas Hrvaške, dodaja Večernji list.
Graditi na tem sporu novi, bistveno večji spor, ter tako posegati v območje pod suvereno pravico sosede, čeprav za zdaj le na papirju in politikantsko, ne bo nikoli niti dobrososedsko niti evropsko, sklene hrvaški časnik.
