Hrvaška je "praktično prekinila odnose z nami, na ravni zunanjih ministrov ni nobenih stikov že pet, šest mesecev," je zatrdil vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. "Zadeva je nenavadna, to je izmikanje pogovorom, hkrati pa poteka cela vrsta dejavnosti iz ozadja, kar ne pomaga k rešitvi zadeve," je dejal Rupel o reševanju problema hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) pred zunanjepolitičnim odborom Evropskega parlamenta v Bruslju, kjer je predstavil prioritete slovenskega predsedstva.
"Mislim, da je stvar zelo preprosta, Hrvaška naj izpolni zaveze, nima smisla, da lobira preko različnih kanalov in misli, da se tako da doseči enak učinek. Preprosto je nekaj treba storiti v življenju, ne v besedah," je poudaril. Izpolnitev zavez je po njegovih besedah "zamrznitev ERC". "Gre za zahtevo komisarja za širitev Ollija Rehna, da mora Hrvaška čim prej izpolniti zaveze, ki jih je sprejela," je poudaril. Ne gre le za dogovor s Slovenijo in Italijo o neizvajanju cone za članice EU iz leta 2004, temveč tudi za sklepe Evropskega sveta, na podlagi katerih je Hrvaška dobila status kandidatke.
Gre za "dialog med Hrvaško in Evropsko komisijo," je ponovil Rupel. Komisar Rehn je še v ponedeljek potrdil, da pomaga iskati rešitev, minister Rupel pa je danes dodal, da so bili "stiki v zadnjih dneh zelo intenzivni". Med drugim so "odposlanci komisije obiskali nekatera glavna mesta v bližini naše države," je dejal.
"Nekaj se premika," je ocenil minister Rupel. "Hrvati so bili v zadnjih mesecih precej pod vtisom predvolilne vročice in je bilo zato težko priti naprej v ravnanju in ukrepanju v zvezi s to nesrečno ERC," je nakazal možnosti za premik naprej po oblikovanju nove hrvaške vlade.
Če Hrvaška ne bo izpolnila zavez, torej zamrznila ERC, je mogoče, da bo EU to vprašanje uvrstila na dnevni red februarskega zasedanja zunanjih ministrov EU, ki bi lahko odločali celo o zamrznitvi pogajanj s Hrvaško po vzoru primera s Turčijo. "To je mogoče, a upam, da bo prej prišlo do ustreznih ukrepov ali dogovorov," je menil minister Rupel. "Obetajo se morda tudi kakšni drugi pogovori na drugačni ravni," je napovedal. Minister Rupel je sicer minuli četrtek tudi napovedal, da komisar Rehn vodi pobudo za rešitev problema ERC, ki naj bi prinesla rezultate do konca meseca.
Opozorilo Hrvaški, Sanader zadovoljen
Iz Evropskega parlamenta in Evropske komisije je Hrvaška medtem vnovič dobila niz opozoril, naj čim prej reši problem ERC, sicer ji grozi zastoj v pristopnih pogajanjih z EU. "Hrvaška vlada mora ukrepati zdaj, sicer sem precej prepričan, da Slovenija ne bo pripravljena odpreti poglavja o ribištvu, kar bi bilo slabo za Hrvaško," je pozval poročevalec Evropskega parlamenta o napredku Hrvaške na poti v EU v letu 2007 Hannes Swoboda. Kot mogoč izhod vidi Swoboda "prilagoditev cone". "Nekaj razprave je bilo v medijih, da bi Hrvaška morda lahko bila pripravljena izključiti Slovenijo in Italijo iz vseh omejitev, hkrati pa zaščititi ekologijo cone, mogoče je to izhod," je menil Swoboda. Če Hrvaška ne bo ukrepala, lahko ima to resne posledice na tempo pristopnih pogajanj, je posvaril.
ERC je točka v pogajanjih Hrvaške z EU, ki zahteva "takojšnjo pozornost", je poudaril tudi predstavnik Evropske komisije na zasedanju odbora. Uveljavitev cone je v nasprotju s političnim dogovorom iz leta 2004, poleg tega je Hrvaška na podlagi zaveze, da ne bo enostransko uveljavila cone, tudi dobila status kandidatke, je opozoril.
Vodja hrvaških pogajalcev Vladimir Drobnjak pa je v odzivu na opozorila poudaril, da hitrost koraka in rešitev tega vprašanja ni odvisna zgolj od Hrvaške, pri čemer je okrcal Evropsko komisijo in Svet EU. Še vedno je mogoče najti rešitev, ki bo v interesu vseh, še vedno je mogoče, da so vse vpletene strani "zmagovalci", je poudaril. Na "tri majhne točke" je sicer pri reševanju problema ERC še opozoril Drobnjak. Prvič, dogovor iz leta 2004 ni mednarodni dogovor. Drugič, med letoma 2004 in 2008 se je pojavilo mnogo novih elementov, na primer Slovenija in Italija sta razglasili svoji coni. In tretjič, rešitev bi bilo mogoče najti v okviru poglavja o ribištvu, ki pa ga blokira Slovenija, je dejal.
Tudi hrvaški premier Ivo Sanader je osnutek poročila ocenil kot dobrega. "Cenim, ker je Swoboda v osnutku poročila tako napredek, ki ga je dosegla Hrvaška, kot izzive, postavil v pozitiven kontekst," je dejal Sanader. Dejal je, da poročilo Swobode ocenjuje kot podporo Hrvaški. Poudaril pa je, da je treba počakati do konca aprila, ko bodo poročilo obravnavali na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, saj je medtem na poročilo možno vlagati amandmaje. Napovedal je tudi, da bo avstrijski poslanec Swoboda s predstavniki zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta, ki so danes obravnavali osnutek poročila, prihodnji teden obiskal Hrvaško.
Na vprašanje za komentar na del poročila, ki kaže, da bi lahko imelo pomanjkanje rešitve problema hrvaške ERC v Jadranu, ki bo sprejemljiva za vse strani, resne posledice na dinamiko hrvaških pogajanj z EU, je Sanader ponovil, da je predlagal srečanje vseh zainteresiranih strani, ker "Rim in Ljubljana doživljata ERC kot problem". "Še čakam na odgovore iz Rima, Ljubljane in Bruslja o začetku štiristranskih pogovorov, na katerih se bomo pogovarjali o načinu za odpravo razlogov, zaradi katerih Italija in Slovenija nasprotujeta ERC," je dejal. Ponovil je, da ima določene predloge za rešitev problema ERC, jih pa ne želi objaviti, preden se ne bodo sestali na omenjenih pogovorih.
Ponovil je, da je Hrvaška uveljavila ERC pod enakimi pogoji, kot so to storile ostale evropske države. Zanikal je pripombe, da se ERC ne izvaja in poudaril, da sta s predsednikom Stipetom Mesićem dosegla dogovor o poveljniku obalne straže, ki naj bi nadziral izvajanje ERC. Ni pa želel povedati imena tega prvega poveljnika lani ustanovljene obalne straže. Navedbe je minister Rupel sicer zavrnil, češ da gre res pri ERC "tudi za ribolov, vendar je Hrvaška temu svojemu zakonu priložila zemljevide, ki postavljajo meje med Hrvaško in Slovenijo tam, kjer ne bi smele biti, kjer Hrvati morda upajo, da bi bile, ampak se Slovenija s tem ne strinja".
KOMENTARJI (66)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.