Hrvaška pripravlja izhodišča za predlog o arbitraži za določitev meddržavne meje s Slovenijo, so potrdili iz hrvaškega zunanjega ministrstva. O predlogih naj bi najprej razpravljala hrvaška vlada, šele potem pa jih bodo predstavili slovenski strani.
"Hrvaška je te dni ponovila predlog Sloveniji za rešitev tega problema in predlagamo omenjeni postopek, da to enkrat rešimo. Če sami ne moremo rešiti tega vprašanja in če ni dovolj volje za pogajanja, je najbolje da to uredimo z nekom tretjim in sprejmemo odločitev, kakršna koli pač bo. Ključno je, da to vprašanje rešimo. Verjamem, da se bo našla ustrezna rešitev, ki bo pravična za obe strani," v izjavi za radijske novice pojasnjuje Olga Kresović-Rogulja, vodja uprave za sosednje države in pomočnica hrvaškega zunanjega ministra Picule.
Glede vsebine arbitraže Kresović-Rogulja dodaja: "Naš predlog je, da je arbitraža potrebna le pri določanju meje na morju, ker se s slovensko stranjo nismo uspeli dogovoriti. Tudi glede kopne meje še vedno ni skupnih rešitev, sta pa obe državi priznali, da naj bi bila meja tam, kjer je bila ob osamosvojitvi leta 1991. Zato mislim, da v primeru, če bo predmet arbitraže tudi kopna meja, pri določanju le-te naj ne bi bilo večjih težav."
Po besedah visokega predstavnika hrvaške diplomacije se Hrvaška še vedno zavzema za politični dialog, vendar se zdi, da ga slovenska stran zavrača. Tako je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel izjavil, da pogajanj z Zagrebom ne bo, dokler ne bodo minile hrvaške volitve in ne bo sestavljena nova vlada. Hrvaška stran naj bi že doslej ponujala pogovore, na primer pred hrvaško razglasitvijo izključne ekološko-ribiške cone, in sicer na čim višji ravni, vendar Ljubljana tega ni sprejela.
Slovensko stališče je komentiral strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik, ki meni, da predmet arbitraže vsekakor ne bi mogla biti samo morska meja, odločitev o tem pa bo seveda politična. V kolikor bi prišlo do arbitraže, pa bi ta prav gotovo morala izhajati iz tistih temeljnih načel, ki so bila izpogajana in dosežena v korist obeh strani v sporazumu Drnovšek-Račan, še dodaja Pogačnik.
V Zagrebu priznavajo, da so zaradi omenjene razglasitve iz Bruslja prejeli izredno ostro opozorilo, vendar pa ne tako dramatičnega, kot bi si ga želela slovenska diplomacija. Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimonović je sicer nedavno napovedal, da Hrvaška pred beneško konferenco Evropske unije o ribolovu pripravlja vrsto pogovorov, predvsem o gospodarskih temah.
