Slovenska vlada je danes sprejela uredbo o določitvi slovenskega ribolovnega območja na morju, ki med drugim zajema ves Piranski zaliv, so sporočili z zunanjega ministrstva. Uredba je odgovor na hrvaški pravilnik o ribolovnem območju, ki ga je prejšnji mesec sprejel Zagreb in s katerim je hrvaško ribolovno morje razširil do sredine Piranskega zaliva.
Danes sprejeta uredba definira slovensko ribolovno morje v treh conah. Ribolovna cona A po navedbah MZZ obsega notranje morske vode, ki obsegajo celoten Piranski zaliv. Ribolovna cona B obsega slovensko teritorialno morje, t.j. morsko območje, ki ga s severne strani omejuje Osimska meja do točke T5, z južne strani pa črta od rta Savudrija do točke T6. Ta točka izhaja iz sporazuma Drnovšek-Račan kot južna točka t.i. "dimnika". Ribolovna cona C pa je slovenska zaščitna ekološka cona in območje odprtega morja.
Zagreb: Uredba nima podlage v mednarodnem pravu
Uredba, s katero je slovenska vlada danes določila slovensko ribolovno območje na morju, nima nobene podlage v mednarodnem pravu, niti v konvenciji o pomorskem pravu. Z njo pa je Slovenija prekršila odločitev Badinterjeve komisije, da so meje bivših republik nekdanje SFRJ državne meje, je za hrvaško nacionalno televizijo nocoj izjavil tiskovni predstavnik hrvaškega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Mladen Pavić.
S tem je bila "prekršena tudi odločitev, da je razmejitev s Slovenijo na morju sredina Piranskega zaliva," je dejal Pavić in napovedal, da bo Hrvaška "v prihodnjih dneh okrepila ribiški nadzor proti sredini Piranskega zaliva in do sklenitve tega spora zahtevala razsodbo mednarodnega sodišča".
Uredba odgovor na hrvaški pravilnik
Z uredbo želimo vzpodbuditi in pospešiti proces dogovarjanja med Hrvaško in EU o izvedbenih pravilih za ribiški del sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško (SOPS), je po seji vlade dejal zunanji minister Dimitrij Rupel. Ob tem je izpostavil, da gre za začasno uredbo, ki bo veljala do uveljavitve teh pravil oziroma do sporazuma o meji med državama.
Kot je poudaril, je vlada uredbo sprejela po tehtnem premisleku in pomeni odgovor na hrvaški pravilnik o ribolovnem območju, ki velja od 15. decembra lani, in s katerim je Zagreb posegel ne samo v slovensko teritorialno morje, ampak tudi v slovenske notranje morske vode. Ob tem je poudaril, da uredbe vlada ne bi sprejemala, če bi veljala izvedbena pravila za ribiški del SOPS in če Hrvaška ne bi sprejela omenjenega pravilnika.
Rupel: Zaščita ribičev ni potrebna
Na novinarsko vprašanje, kako bo Slovenija slovenskim ribičem zagotovila zaščito, tako da bodo lahko tudi dejansko lovili na v uredbi določenem ribolovnem območju, ki obsega tudi celoten Piranski zaliv, saj si sedaj po lastnih trditvah ne upajo loviti čez polovico Piranskega zaliva, je Rupel izpostavil, da sta slovenska in hrvaška vlada podpisali brionsko izjavo o izogibanju incidentom. Sklenili sta tudi vrsto drugih dogovorov v smeri izogibanja incidentom, je še dejal. Ob tem je poudaril, da so se v vseh dogovorih "gibali v okviru SOPS", ki je mednarodno veljaven dokument, in ki sta ga ratificirali obe državi.
"Ni treba nikogar posebej ščititi," je še menil minister, ki je dodal, da so za to pristojni drugi in ne MZZ ter poudaril, da skuša Slovenija z uredbo reševati zadrego, ki je nastala po krivdi Hrvaške, potem ko je ta sprejela pravilnik o ribolovnem območju.
Uredba je začasna
Uredba je bila sprejeta na podlagi zakona o morskem ribištvu iz leta 2002. Rešitev z uredbo je začasna do uveljavitve izvedbenih pravil za ribiški del Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) oziroma do sporazuma o državni meji med Slovenijo in Hrvaško, so še pojasnili na MZZ.
Novi hrvaški pravilnik, ki je začel veljati 15. decembra lani, je na novo določil meje morskega ribolovnega območja in ribolovnemu območju hrvaškega morja uradno priključil hrvaško zaščitno ekološko-ribolovno cono (ERC), ki velja od oktobra 2004. Hrvaška je s tem meje ribiškega območja razširila do sredinske črte Jadrana oziroma epikontinentalne meje, v Piranskem zalivu pa do njegove sredine. Toda s tem je po mnenju slovenskega zunanjega ministrstva posegla na območje pod slovensko suverenostjo.
MZZ je dan potem, ko je omenjeni pravilnik vstopil v veljavo, Hrvaški poslal protestno noto, v kateri je zapisal, da "gre za še eno v vrsti hrvaških enostranskih dejanj, s katerimi skuša Hrvaška prejudicirati rešitev mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško". Hkrati je izrazil pričakovanje, da bodo pristojni hrvaški organi do dokončnega dogovora o mejnem vprašanju med državama spoštovali stanje na dan 25. junija 1991.
Hrvaška je na to noto odgovorila 23. decembra lani, vendar MZZ doslej še ni pojasnil, kaj je Zagreb v njej zapisal. Zunanji minister je dan pred tem dejal, da je problem ribištva stvar kmetijskega ministrstva in skupne ribiške politike Evropske unije, hkrati pa napovedal, da bo Slovenija sprejela svoj pravilnik, "ki bo upošteval obseg oz. akvatorij, kot je določen s sporazumom SOPS".
