Slovenski predlog, da bi celoten Jadran razglasili za skupno zaščitno cono, bi bil popolnoma nov instrument mednarodnega prava in Hrvaški nekaj takšnega ne more ustrezati, je izjavil Šimonović. S širjenjem jurisdikcije Hrvaška dobi možnost izkoriščanja polovice Jadranskega morja, s skupno cono pa bi se povečalo število uporabnikov, med katerimi nekateri nimajo pravice do razglasitve izključne ekonomske cone (EEZ), je po poročanju hrvaškega radia dejal Šimonović. Šimonović je poudaril, da sklepi s pripravljalnega sestanka v Bruslju ne izključujejo pravice Hrvaške kot suverene države, da razglasi EEZ v Jadranskem morju, vendar ji hkrati priporočajo, da mora vsakršno potezo v tej smeri uskladiti z vsemi zainteresiranimi stranmi.
Šimonović je dodal, da je Hrvaška zagovarjala stališče, da je treba Jadransko morje čimprej zaščititi in to z oblikovanjem pravnega okvira, na podlagi katerega bi šli na pogovore z zainteresiranimi stranmi. V pravnem smislu novembrska konferenca v Benetkah ne bo ničesar spremenila, vendar bo dala nov politični okvir, kar so po Šimonovićevih besedah poudarili tudi predstavniki Evropske komisije. Počakajte in se po konferenci v Benetkah vključitev v ta proces, ki je zapleten, vendar bo nekoč vseeno prinesel nekakšne zaščitne cone, je Šimonović povzel nasvete, ki jih je Hrvaška dobila v Bruslju.
Hrvaški tisk sicer priznava, da sporočila, ki prihajajo iz Bruslja, niso v prid tistim, ki menijo, da je treba izključni gospodarski pas (EEZ) razglasiti ne glede na morebitna nasprotovanja. Nekatere hrvaške stranke medtem obsojajo poziv Evropske komisije, naj Hrvaška počaka z razglasitvijo EEZ, slovenski veleposlanik na Hrvaškem Bekeš pa je dejal, da Slovenija ne zavrača arbitraže.
Tudi po dvodnevnem bruseljskem pripravljalnem sestanku na beneško konferenco o razvoju ribištva v Sredozemlju še ni znano, kakšno potezo bo potegnila hrvaška politika - ali bo še pred sestankom razglasila izključno ekonomsko cono (EEZ), počakala na ministrski sestanek v Benetkah, ali pa odločitev o razglasitvi EZZ sprejela, njeno uresničevanje pa odložila. Sicer pa sporočila, ki so zadnje dni prihajala iz Bruslja, niso bila v prid tistim, ki so menili, da je potezo treba potegniti ne glede na morebitna nasprotovanja, piše v okviru Teme dneva zagrebški Vjesnik.
Hrvaški politični vrh se bo po neformalnih posvetovanjih moral odločiti, kaj storiti s svojo odločitvijo o razglasitvi EEZ. Hrvaška je odločitev o EEZ skušala izpeljati tisti trenutek, ko je opazila, da se bo politika EU do zaščite morja spremenila. Sicer pa nove napovedi o spremembi evropske politike o zaščiti morja, piše Vjesnik, nikoli niso šle v smeri razglasitve EEZ, temveč se je vedno govorilo o možnosti razglasitve zaščitenega ribolovnega območja.
Iz Račanove Socialdemokratske stranke se je neuradno izvedelo, da se bo vlada vseeno odločila za razglasitev ribolovnega območja, ne pa EEZ. Medtem Vjesnik meni, da odprtega morja, tako z razglasitvijo ribolovnega območja kot z razglasitvijo EEZ, ni več. Tuji ribiči na teh območjih ne smejo loviti, tu so lahko le na podlagi dvostranskih dogovorov Hrvaško. Torej, slovenske težnje po t.i. teritorialnemu stiku z odprtim morjem, postanejo v obeh primerih brezpredmetne.
Rupel: Hrvaška je po nepotrebnem razvnela strasti
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je dejal, da je bruseljski pripravljalni sestanek v Benetkah potekal v skladu s slovenskimi pričakovanji in je pokazal, da je bila slovenska politika glede vprašanja hrvaške namere o razglasitvi EEZ pravilna. "Moje informacije so takšne, da je sestanek v Bruslju potekal v skladu s pričakovanji, za Hrvaško stran pa je prinesel neko splošno presenečenje," je dejal Rupel in dodal, da je bil v Bruslju poudarjen multilateralni pristop.
"EU gradi svojo skupno politiko do teh vprašanj in odklanja enostranske poteze; in tu se je hrvaška stran nekoliko prenaglila s svojimi ocenami. Mislim, da so po nepotrebnem razvneli strasti in vznemirili veliko ljudi, predvsem v Sloveniji, pa tudi v EU in Italiji. Naša pot - to da smo reagirali upravičeno energično - je bila očitno pravilna in smo ravnali prav, ko smo o problemu obvestili prijatelje v EU," je dejal Rupel.
Bekeš: Tudi mi smo za arbitražo
Slovenija se nikoli ni otepala možnosti arbitraže, ker je to legitimna možnost reševanja sporov, ko do njih pride. Toda spor še danes ni formalno proglašen, je v pogovoru za četrtkovo izdajo splitskega dnevnika Slobodna Dalmacija dejal slovenski veleposlanik na Hrvaškem Peter Bekeš.
Izhodiščna točka za iskanje rešitve bo za Slovenijo parafirani sporazum o meji poleg nekaterih zgodovinskih, pravnih in političnih argumentov, ki so pomembni za takšno rešitev, je pojasnil veleposlanik Bekeš. Spomnil je, da je pooblaščeni hrvaški predstavnik svojčas javno potrdil, da hrvaška stran trdno stoji za predlogom sporazuma o meji, da so "poleg pravnih pomembne tudi politične posledice hrvaškega odstopa od parafiranega sporazuma, ker kažejo, da je v nekem trenutku obstajalo soglasje, ki je taki rešitvi dalo neko notranjo legitimnost".
Na vprašanje, ali želi odgovoriti predsedniku sabora Zlatku Tomčiću, ki je nedavno izjavil, da Slovenija, tudi če bi ji pripadlo 99 odstotkov Piranskega zaliva, ne bi imela stika z odprtim morjem, je Bekeš odgovoril, da je "matematično točno, kar je povedal predsednik sabora, toda v tej izjavi ni bila upoštevana rešitev iz parafiranega sporazuma o meji niti možnost drugih podobnih rešitev".
Na vprašanje, ali je moč dejstvo, da Hrvaška z vrha EU ni dobila podpore za razglasitev izključne ekonomske cone, interpretirati kot "zmago" slovenske opcije, je veleposlanik Bekeš odgovoril, da bi se rad izognil vojni terminologiji in o tem raje govoril kot o uspehu ekološke zavesti v Evropi. Izrazil je še prepričanje, "da bo hrvaška vlada na ustrezen način ocenila signale, ki so prišli iz Bruslja".
Na vprašanje, kaj meni o hrvaških ocenah, češ da je bil njegov poziv na posvetovanja v Ljubljano "agresivno politično dejanje", je Bekeš odgovoril, da je suverena pravica vsake države, da oceni, katere mednarodno priznane ukrepe bo uporabila pri vodenju dialoga. "Ta slovenski ukrep je bil opozorilo, da dialog ne gre v pravo smer, in menim, da temu ukrepu ni moč dati povsem negativne ocene," je dejal Bekeš in poudaril, da gre za legitimen postopek, "čeprav bi bilo bolje, če do njega ne bi prišlo".
Poziv Evropske komisije nedopusten
Poslanska skupina Hrvaške stranke prava (HSP) in Hrvaške krščansko demokratske unije je sporočila, da je sredin poziv Evropske komisije Hrvaški, naj ne razglasi EEZ pred 25. novembrom, po njenem mnenju nedopusten. Kot je dejal predsednik HSP Anto Đapić, bo poslanska skupina vztrajala, naj sabor v začetku prihodnjega tedna glasuje o njihovem predlogu glede razglasitve EEZ.
"Vztrajali bomo pri naših zahtevah, ostro in tudi v primeru, da bomo sprožili incident. Kričali bomo iz poslanskih klopi, zahtevali premore in obstruirali delo sabora, če ne bodo ugodili naši zahtevi," je poudaril Đapić. Dodal je, da mora javnost vedeti, kdo si resnično prizadeva za uresničevanje nacionalnih interesov in kdo EEZ izkorišča zgolj za pridobivanje političnih točk.
