"Nekatera vprašanja med državama so včasih zaostrena brez potrebe, mi pa želimo dialog. Če ne bomo našli skupne rešitve, bomo šli tudi na mednarodno arbitražo," je dodal. Ob tem je poudaril, da hrvaška stran ne bo takoj vztrajala pri arbitraži, vendar pa od nje tudi ne bo bežala. "Če ni drugega načina, potem je arbitraža končna rešitev," je še zagotovil Žužul.
Hrvaški minister je v pogovoru za Vjesnik še menil, da imata Slovenija in Hrvaška več skupnega kot razlik. Kot je pojasnil, imata Ljubljana in Zagreb isto vizijo prihodnosti - Slovenija vstopa v EU, katere članica želi biti tudi Hrvaška. "Slovenci in Hrvati živimo drug poleg drugega že tisoč let, pa se še nikoli v zgodovini nismo spopadli," je še dejal.
Slovensko-hrvaški spor zaradi "dveh lignjev"
Številni Hrvatje so prepričani, da bi slovenska javnost drugače obravnavala vprašanje pomorske meje s Hrvaško, če bi poznala slovenske dokumente, povezane s to problematiko. Ti namreč govorijo popolnoma drugače od slovenske uradne politike piše Marko Barišić za časnik Vjesnik, ki se tako odziva na odgovor slovenskega zunanjega ministrstva na hrvaško noto v zvezi s spremenjenim pomorskim zakonikom. Ob tem poudarja, da se je slovensko stališče glede tega, ali ima Slovenija stik z odprtim morjem, menjalo.
Časnik v zvezi s tem omenja dopis slovenskega republiškega sekretariata za notranje zadeve zveznemu sekretariatu za notranje zadeve v Beogradu 4. septembra 1985, ki vsebuje tudi opis državne meje na morju na območju Socialistične republike Slovenije. Ta med drugim določa, da je državna meja na morju dolga 16 navtičnih milj, obala pa je dolga 35 kilometrov in se razteza od Lazareta do izliva reke Dragonje v morje. V njem piše še, da po slovenskem teritorialnem morju teče mednarodna plovna pot za mednarodni promet v dolžini 10 morskih milj.
Kot poudarja Barišić, se leta 1991 Ljubljani ni zdelo problematično dejstvo, da nima izhoda na odprto morje, temveč je predlagala razmejitev po sredini Piranskega zaliva, dve leti kasneje je z Memorandumom o Piranskem zalivu izrazila željo po izhodu na odprto morje, medtem ko letos slovenski zunanji minister Rupel (kot tudi večina slovenskih politikov) trdi, da je Slovenija že v nekdanji SFRJ in tudi po njenem razpadu imela "teritorialni stik z odprtim morjem". In to kljub dejstvu, da je slovenski pomorski zakonik do spremembe pred dnevi jasno definiral Slovenijo kot državo brez teritorialnega izhoda na odprto morje, brez epikontinentalnega pasu in brez pravice do razglasitve zaščitnih pasov, trdi novinar Vjesnika.
Slovenske težnje po "koščku morja v Piranskem zalivu in pred njim" so se po pisanju časnika še posebej okrepile potem, ko je hrvaški sabor razglasil zaščitno ekološko-ribolovno cono. 3. oktobra prihodnje leto, ko bo ta odločitev stopila v veljavo, v tem delu Jadrana namreč ne bo več odprtega morja in slovenska zahteva po izhodu nanj bo postala brezpredmetna. Po mnenju mnogih bodo zato dotlej slovenski politiki uporabili vsa sredstva, tudi neresnice in izkrivljanje dejstev, da bi uspeli doseči cilj, ki z mednarodnim pravom, mednarodnopravno prakso, konvencijami ZN o pomorskem pravu, pa tudi z večino slovenskih dokumentov, ki govorijo o tem problemu, nima nobene zveze, navaja Barišić. Ob tem meni, da ima slovenska roka proste roke pri ustvarjanju incidentov, da bi dobila nekaj, do česar Slovenija kot "geografsko prikrajšana država" nima pravice.