Erjavec: Zadovoljen sem, da je Hrvaška odgovorila

Hrvaška vlada je na seji, ki je bila zaprta za javnost, sprejela pisni odgovor na slovensko pritožbo glede arbitraže, k čemur jo je pozvala Evropska komisija. Po seji so sporočili, da je odgovor v skladu s pogodbo o delovanju EU. Ponovili stališče, da Hrvaška z zavračanjem lanske odločitve arbitražnega sodišča o določitvi meje med Hrvaško in Slovenijo ne krši prava Unije.

V komisiji so napovedali, da bodo hrvaška pisna opažanja, ki so jih že prejeli, posredovali Sloveniji, da se pripravi na ustno obravnavo. Na vprašanje, ali bo komisija, ki vseskozi izpostavlja pripravljenost na posredovanje, na ustni obravnavi 2. maja predstavila kakšen konkreten predlog, pa so odgovorili, da je namen ustne obravnave dati obema stranema priložnost, da se izrečeta, preden komisija odloči o morebitnih nadaljnjih korakih.

Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je dejala, da so argumente pripravljali v sodelovanju z najboljšimi hrvaškimi pravnimi strokovnjaki za mednarodno in evropsko pravo, posvetovali pa so se tudi z mednarodnimi pravniki.

Povedala je, da bodo tudi 2. maja na ustno razpravo poslali pravne predstavnike, saj meni, da je udeležba političnih predstavnikov nenavadna za tovrstne obravnave. 

Dejala, je, da s Karlom Erjavcem nimata veliko stikov, kar po njeni oceni ni običajno v diplomatskih odnosih. Meni, da bosta državi na koncu zgodbe o meji morali za pogajalsko mizo iskati dvostranski odgovor na to dvostransko vprašanje.

Zanikala je, da bi obstajal pritisk iz Bruslja, da Hrvaška sprejme arbitražno odločitev in ocenila, da je Slovenija z napovedjo, da bo vložila tožbo na Sodišču EU ne glede na odločitev Evropske komisije "na nek način postavila pod vprašaj postopek, ki poteka pred Evropsko komisijo".

Izrazila je pričakovanje Zagreba, do Slovenija na Sodišče EU ne bo vložila tožbe, a je dejala, da bodo vedeli, kako odgovoriti, ker menijo, da imajo vse argumente na svoji strani. Prav tako je izrazila upanje, da bo nova slovenska vlada bolj odprta za pogovore o reševanju dvostranskega spora o meji.

Zunanji minister Karl Erjavec je izrazil zadovoljstvo, da je Hrvaška poslala Evropski komisiji pisni odgovor na slovensko pritožbo glede arbitraže o meji med državama. "Zadovoljen sem, da je Hrvaška odgovorila. Mi bomo seveda dokazali, da zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe ne moremo izvrševati direktiv EU," je dejal.

Kot je ob tem ponovil, je povsem jasno, da leta 1991 meja med Slovenijo in Hrvaško ni bila določena - to stališče namreč zagovarjajo Hrvati -, saj sicer ne bi bilo tega spora. "Izkazalo se je, da arbitražna razsodba obstaja, izkazalo se je, da je pismo, ki smo ga poslali Evropski komisiji, sprožil pravni postopek," je rekel in zagotovil, da je Slovenija pripravljena na ustno obravnavo, ki bo 2. maja v Bruslju potekala za zaprtimi vrati. "Tu več ne gre za politično vprašanje, ampak gre za pravna vprašanja, tako bo ta sestanek potekal na ravni pravnih strokovnjakov," je še dejal.

Slovenija začenja z izplačili "žrtvam" arbitraže

Slovenija bo v četrtek izplačala prve finančne pomoči družinam, ki so se zaradi arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško odločile za preselitev v Slovenijo. S finančno pomočjo si bodo lahko v naslednjih treh letih kupile novo nepremičnino v Sloveniji. Skupno je bilo do konca marca vloženih 24 vlog, pravnomočno odločene pa so že tri.

Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom), so do današnjega dne prejeli 24 vlog za nakup novih nepremičnin, ki se nanašajo na 24 družin. Skupno gre za 71 posameznikov.

Za 16 vlog je že bila sprejeta odločba in tri so že pravnomočne. Prvi dve finančni pomoči za nakup nepremičnine v Sloveniji bosta izplačani v četrtek, 19. aprila, tretja pa v petek, 20. aprila. Sedem vlog je še v fazi preverjanja lokacije nepremičnine na ministrstvu za zunanje zadeve ali pa pri pristojni upravni enoti v ugotovitvenem postopku ugotavljanja naslova dejanskega prebivališča.

Za 19 vlog je že bila sprejeta odločba in tri so že pravnomočne. Prvi dve finančni pomoči za nakup nepremičnine v Sloveniji bosta izplačani v četrtek, 19. aprila, tretja pa v petek, 20. aprila. Še štiri vloge so v fazi preverjanja pravnomočnosti pri upravnem sodišču.

Pet vlog je še v fazi preverjanja lokacije nepremičnine na ministrstvu za zunanje zadeve ali pa pri pristojni upravni enoti v ugotovitvenem postopku ugotavljanja naslova dejanskega prebivališča.

Gre za izvajanje t. i. interventnega zakona, ki ga je vlada oblikovala v okviru implementacije arbitražne razsodbe in ki ga je državni zbor potrdil konec novembra lani.

Namen interventnega zakona je ohraniti pravice in obveznosti, ki so jih posamezniki imeli na dan razglasitve razsodbe na slovenskem ozemlju, ki je po razsodbi postalo del ozemlja Hrvaške.

Namen je tako olajšati življenje ob meji živečih ljudi, ki jih je razsodba prizadela tako, da zaradi nje ne bi imeli več pravic, ki so jih pred tem uživali. Predstavniki vlade so to prebivalcem zagotovili tudi na terenu.

Zakon velja za slovenske državljane ali pravne osebe, ki so na dan pred razglasitvijo razsodbe imeli stalno prebivališče ali sedež podjetja ali so bili lastniki nepremičnin na slovenskem ozemlju, ki na podlagi arbitražne razsodbe ne ležijo več na slovenskem ozemlju. Velja za ozemlje, ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Slovenije.

Od 45.300 do 128.350 evrov

V okviru tega zakona je predvidena tudi finančna pomoč posameznikom, ki se bodo želeli preseliti v Slovenijo. Sredstva za finančno pomoč je zagotovilo ministrstvo za finance s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije.

Skupno naj bi bilo v ta namen rezerviranih 1,2 milijona evrov, vendar so bile te ocene narejene na podlagi namer, ki so bile izražene do sprejema zakona. Takih družin je bilo tedaj 12, zdaj pa jih je enkrat več.

Bodo pa svoje sedanje nepremičnine, ki bodo ostale na Hrvaškem, lastniki obdržali. Zato bodo nadomestila države nekoliko nižja, kot so sprva načrtovali, saj naj bi pri tem z lastno participacijo sodelovali tudi sami.

Višina nadomestila je določena glede na število članov gospodinjstva, površinske normative za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem glede na število članov gospodinjstva in povprečne tržne cene nepremičnine za določeno velikost.

Kot je določeno v zakonu, je posameznik tako upravičen do 45.300 evrov, dvočlansko gospodinjstvo do 67.950 evrov, tričlansko do 83.050, štiričlansko do 98.150, petčlansko do 113.250, šestčlansko pa 128.350 evrov. Za vsako nadaljnjo osebo je predvidenih še 15.100 evrov.