Hrvaška tiralica za Wolfa?

Karlovški sodnik Ante Ujević bi lahko prehitel Fince, ki naj bi zaradi afere Patria prav tako želeli priprti podjetnika slovenskih korenin Walterja Wolfa, poroča hrvaški časnik Večernji list. ''Bil je pilot, smučar, dirkač, imel je lastno ekipo formule 1, užival je v hitrosti in ni štel niti 30 let, ko je kupil propadlo gradbeno podjetje, zaslužil svoj prvi milijon … Živel je v Sloveniji, Nemčiji, na Hrvaškem, v Afriki, Kanadi, je lastnik nekaj prestižnih stanovanj, ogromnega ranča … Dvakrat se je oženil, ima štiri otroke, o njegovih znanih prijateljih se je ogromno pisalo …'' piše Večernji list.

Zadnje čase se Wolf pojavlja v medijih zaradi nakupa oklepnikov s strani Slovenije, saj naj bi bil kot posrednik vpleten v domnevno podkupovanje slovenskega premierja Janeza Janšo. Wolf obtožbe zanika, medtem pa je na sodišču v Karlovcu vložena obtožnica v povezavi s 23.000 evri, kar je znatno manjši znesek kot pri slovensko-finski aferi. Kakor koli že, če se Wolf 14. oktobra ob 8.45 ne pojavi na sodišču, bi zanj lahko izdali priporni nalog, piše hrvaški časnik. Če bo tiralica resnično razpisana, karlovški sodnik ne bo čakal, temveč bo Wolfu sodil v odsotnosti. ''Takšna so pravila in zagotovo bi, če Wolf ne bi prišel na sodišče, sodniškemu svetu predlagal, naj razpiše priporni nalog. Ne moremo namreč zagotoviti njegove prisotnosti na sodišču, ker je v drugi državi,'' je pojasnil sodnik Ujević.

Kako naj bi tekla zgodba?

Wolfu očitajo nezakonito prodajo poslovnih prostorov Karlovške industrije obutve (KIO) v srbskem Valjevu. Nekdanjega direktorja Ivo Maglico naj bi nagovoril, naj 20.000 evrov od prodaje nakaže na njegov račun, odprt pri Splitski banki. Maglica, ki je danes že pokojni, naj bi svojemu odvetniku Bojanu Jankoviću naročil, naj izpelje Wolfovo naročilo. Zagovornik naj bi nato denar resnično nakazal, in sicer maja 2003, ko je bil račun KIO že nekaj mesecev blokiran. Mimogrede, Janković je leta 2004 končal v srbskem priporu, ker naj bi dajal podkupnine v neki drugi zadevi.

Tako naj bi na Wolfov račun ''pricurljalo'' 20.000 evrov, preostalih 3.000 pa naj bi bilo na računu posrednika, Beograjčana Milana Čopića. Trije tisočaki naj bi bili nagrada, ker je Čopić posredoval pri srbskem ministrstvu za trgovino, ki je moralo dati soglasje za kupoprodajno pogodbo.

Wolf tudi tokrat trdi, da je nedolžen. Med policijsko preiskavo je dejal, da to ni res, da v času prodaje ni bil predsednik nadzornega sveta KIO, temveč stoodstotni lastnik. Prav tako naj takrat ne bi bil na Hrvaškem, temveč v Kanadi. Zatrdil je, da pravzaprav ni vedel za nepremičnine v Valjevu, ko pa mu je Maglica povedal za poslovne prostore, naj bi mu po telefonu dal soglasje, naj jih proda. Wolf naj bi Maglici naročil, naj denar od prodaje porabi za izplačilo plač delavcem. Maglica naj bi mu dejal, da je banki posredoval seznam delavcev, na čigar račune naj bi nakazali denar. Iz banke pa so sporočili, da tovrstnega dopisa niso nikoli prejeli. Med preiskavo se je tudi izkazalo, da maja 2003 v KIO proizvodnja ni več tekla, v podjetju ni bilo več elektrike oziroma kakršnih koli pogojev za delo, delavci pa niso že leto dni prejeli plač. Zato tožilec ni verjel, da je bil denar namenjen njim. Zahteva, naj Wolf odgovarja zaradi zlorabe položaja in če bo spoznan za krivega, mu grozi od enega do 10 let zapora.

Četudi se Wolf ne bi pojavil na sodišču, bi moral biti proces hitro končan, saj bi mu sodili v odsotnosti, poleg tega je tožilstvo zahtevalo samo eno pričevanje, in sicer stečajnega upravitelja KIO Tomislava Morsana, ki je tudi podal kazensko prijavo. Primer pa prav tako ni čisto jasen, saj med dokazi ni nobenega dokumenta nadzornega sveta, ki bi narekoval prodajo tovarne v Srbiji.