'Hrvaška si je premislila'

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve se je v desetih točkah odzvalo na negativne komentarje Hrvaške o Sloveniji. Kot so zapisali, nekateri hrvaški politiki in novinarji neutemeljeno in neresnično prikazujejo slovensko-hrvaške odnose, pri čemer grobo in neupravičeno napadajo predstavnike slovenske države.

Na MZZ so prepričani, da hrvaško napadanje Slovenije odnose med državama zaostruje in poslabšuje, zato predlagajo, da hrvaška vlada, pa tudi mediji, spodbudijo drugačno, pozitivno ravnanje. "To ne pomeni, da bi se kdorkoli odpovedal kritičnosti, izogibati pa bi se morali neresnicam in spodbujanju nestrpnosti," so na ministrstvu zapisali v izjavi.

Na MZZ so sicer v desetih točkah opozorili tudi na slovensko zavezništvo s Hrvaško med jugoslovansko krizo in podporo Slovenije Hrvaški pri njenem približevanju evro-atlantskim integracijam, čemur je pritrdila tudi hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar-Kitarović.

Enostranski ukrepi Hrvaške

Na ministrstvu zavračajo trditve nekaterih hrvaških komentatorjev in predstavnikov oblasti, da se državi že 15 let brez uspeha pogajata o državni meji. Prav tako na ministrstvu zanikajo navedbe, da se državi nista sporazumeli o predlogu, ki naj bi ga bila Hrvaška ves čas po osamosvojitvi ponujala, Slovenija pa odklanjala.

Kot so zapisali, sta se državi leta 2001 po 10 letih pogajanj sporazumeli o meji, Slovenija pa naj bi dobila teritorialni dostop do odprtega morja, dogovor pa je podprl tudi hrvaški predsednik Ivica Račan, vendar si je Hrvaška pozneje premislila in izjavila, da sporazuma ne more sprejeti, ter predlagala arbitražo o meji na morju. Sledil je zastoj v pogajanjih, nato pa sta leta 2005 državi na Brionih podpisali izjavo o izogibanju incidentom in o izhodišču za določitev državne meje. To izhodišče je po prepričanju obeh strani 25. junij 1991.

Na ministrstvu za zunanje zadeve so prepričani, da težavo v slovensko-hrvaških odnosih predstavlja verodostojnost. Hrvaška je od leta 1991 sprejela več enostranskih ukrepov, o katerih govori tudi slovenska Bela knjiga, s katerimi je po mnenju ministrstva Hrvaška skušala popraviti stanje na terenu. Enostranski ukrepi Hrvaške so se začeli s postavitvijo mejnega prehoda v Sečovljah, ki so ga Hrvati imenovali Plovanija, piše v izjavi ministrstva, temu je sledilo razglašanje hrvaške upravičenosti do polovice Piranskega zaliva, ki so ga prav tako preimenovali v Savudrijsko valo.

Slovenija je sicer pripravljena na pogajanja na posredovanje tretjega, na spravo ali na arbitražo, torej ne gre za nikakršno kljubovanje ali zavlačevanje, zatrjujejo na MZZ, vendar poudarjajo, da Slovenija za arbitražo potrebuje ustrezna jamstva, saj se Hrvaška v preteklosti dogovora že ni držala.

Kitarović: Arbitraža lahko razbremeni odnose med državama

Hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar-Kitarović je za zagrebški Radio 101 dejala, da je dogovor o meddržavni meji dvostransko vprašanje Hrvaške in Sloveniji, ki ni predmet hrvaških pogajanj z Evropsko unijo.. Kot je dejala Grabar-Kitarovićeva, je tudi Slovenija v EU vstopila z obstoječo mejo.

Ponovila je, da sta državi obvezani medsebojno urediti vprašanje meja, najprej z dialogom, če ni možno, pa z arbitražo. Hrvaška zunanja ministrica je sicer dejala, da se sama bolj nagiba k rešitvi pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, kar se razlikuje od arbitraže. Dodala je, da je za vsaki poskus rešitve nujen dogovor o predmetu pogajanj in mednarodnem sodnem telesu, ki bo posredovalo. Pogoj pa je tudi to, da se državi vnaprej obvežeta, da bosta spoštovali odločitev sodišča ali arbitra.

"Hrvaška ni sprejela enostranskih potez ter se drži brionske izjave o izogibanju incidentom. Poskušamo urediti odnose v komunikaciji s slovensko vlado in ne prek medijev," je še povedala Grabar-Kitarovićeva. Ob tem pa je še pozvala hrvaške in slovenske medije k večji objektivnosti in odgovornosti, ko poročajo o odnosih med dvema državama.

"Hrvaško državno vodstvo resnično in objektivno govori o Sloveniji in na noben način ne žali niti Slovenije niti njenih politikov, nasprotno, ceni slovensko podporo Hrvaški na poti v evroatlantske povezave," je še dejala hrvaška zunanja ministrica in izrazila začudenje, ker je prišlo do objave besedila MZZ, glede na to, da poteka stalen dialog med državama. "Pravzaprav me čudi ta poskus nekakšnega poziva k oblikovanju protihrvaškega vzdušja v Sloveniji," je dejala. Po njenem mnenju je tovrstna komunikacija nepotrebna in bi morali državi nadaljevati prijateljske odnose.