'Rešitev mora upoštevati vitalne interese obeh držav'

Nov predlog Ollija Rehna za rešitev slovensko-hrvaške meje je, kot kaže, vendarle bolj v prid Sloveniji, kot se je zdelo po prvih informacijah o njegovi vsebini.

Po neuradnih informacijah naj bi bilo jasno zapisana tudi zahteva, da je treba rešiti vprašanje stika Slovenije z odprtim morjem, čeprav Rehn, po drugi strani, tudi tokrat ni upošteval nekaterih bistvenih slovenskih zahtev. Prav tako naj bi bilo v  novem predlogu jasno zapisano, da mora rešitev upoštevati vitalne interese obeh držav. V primeru Slovenije je to teritorialni stik z odprtim morjem. Po drugi strani pa naj bi bilo za Slovenijo sporno to, da ni slovenske zahteve po ratifikaciji dogovora v obeh parlamentih. Poleg tega je načelo zunanje pravičnosti omenjeno le opisno.

Toda Slovenija je pripravljena na nadaljne pogovore. V najboljšem primeru bi se ti lahko nadaljevali že jutri zvečer oziroma v četrtek zjutraj v Bruslju. Danes so osnutek brali pravniki, z njim naj bi seznanili tudi predsedniki strank.

Hrvaška javno Rehnovega predloga ni zavrnila. Neuradno pa je slišati, da naj bi imela precej težav z njim in da naj bi zunanji minister Gordan Jandroković včeraj v Bruslju dejal, da za Zagreb takšen predlog ni sprejemljiv.

Mesić: Žal mi je, da je prišlo do spora

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes znova komentiral vprašanje reševanja mejnega spora med Hrvaško in Slovenijo in vprašanje deblokade pogajanj za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je, da mu je žal, da je prišlo do spora. “Mi smo sprejeli predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna. Računali smo s tem, da bo sosedna in prijateljska država Slovenija predstavila realne zahteve,” je v Zagrebu ob predstavitvi knjige Bili smo idealisti dejal Mesić. “Na žalost, več kot oseba je, bolj se apetit širi, kot so dejali Francozi. Očitno je, da nekdo misli, da je Hrvaška ranljiva, ker se pogaja,” je še dejal.

Mesić je zatrdil, da Hrvaška ni ranljiva, saj izpolnjuje zahteve in standarde ter sprejema pogoje, poleg tega pa pričakuje nadaljevanje pogovorov. “Toda ko pride do kakšnega zastoja, lahko tudi počakamo,” je bil jasen Mesić.

Kaj bo s Hrvaško?

Hrvaški tisk danes različno ocenjuje ponedeljkove pogovore o rešitvi vprašanja slovensko-hrvaške meje. Medtem ko Novi list piše, da se lahko zgodi, da se bo Hrvaška po vrhu EU konec tedna domov vrnila s sklonjeno glavo, Jutarnji list ocenjuje, da si EU želi rešitev do konca tedna in da je končno nastopil čas za deblokado hrvaških pogajanj z EU.

Novi list ocenjuje, da kljub optimizmu evropskega komisarja Ollija Rehna srečanje z zunanjima ministroma Hrvaške in Slovenije, Jandrokovićem in Samuelom Žbogarjem, v ponedeljek v Luksemburgu ni prineslo premikov naprej, kar za Hrvaško "objektivno pomeni oddaljevanje od Evropske unije, morda tudi za vedno".

Končno napočil čas

Čeprav ministra Jandroković in Žbogar po srečanju z Rehnom nista bila optimista, so diplomati EU v ponedeljek v Luksemburgu izjavili, da je končno prišel čas za dogovor med Hrvaško in Slovenijo, pa poudarja Jutarnji list. Kot dodaja, diplomati ocenjujejo, da bi do rešitve lahko prišli "z majhnimi spremembami, ki ne bi spremenile bistva predloga", ki ga je ponudila Evropska komisija, glede na to, da je Hrvaška sprejela omenjeni predlog, Slovenija pa je predlagala amandmaje. "Če bi rešitev dosegli do konca tedna, bi Hrvaška lahko odprla številna pogajalska poglavja že 26. junija, nekatera pa julija," dodaja Jutarnji list, ki opozarja, da bo poglavje o pravosodju še dolgo ostalo zaprto, če Zagreb v Haag ne bo poslal zahtevanih dokumentov.

Neimenovani diplomatski viri sicer pravijo, da je glede Hrvaške "najpomembneje najti rešitev pred prihajajočim Evropskim svetom in da bi si vse vpletene strani morale karseda prizadevati, da to dosežejo. Trio EU je sicer izrazil nadaljnjo in nedvoumno podporo nadaljevanju pristopnih pogajanj s Hrvaško," so dejali po koncu srečanja.

Hrvaški tisk še piše, sklicujoč se na neuradne vire, da Rehn ni upošteval najbolj pomembnih slovenskih amandmajev – načela pravičnosti in da bo Ljubljana umaknila blokado šele po ratifikaciji sporazuma o arbitraži v obeh parlamentih. Dodajajo, da je Rehn upošteval le slovenski amandma, da treh arbitražnih sodnikov ne imenuje Meddržavno sodišče v Haagu, temveč Rehn osebno.

Hrvaška: Blokada naj bi bila kmalu odpravljena

Državna sekretarka na hrvaškem zunanjem ministrstvu Bianca Matković je danes v Zagrebu izrazila prepričanje, da bo kmalu odpravljena blokada hrvaških pogajanj z EU, so sporočili s sedeža hrvaške diplomacije. Dodala je, da je Hrvaška pripravljena izpolniti vse obveznosti v skladu z napovedanim načrtom za sklenitev tehničnega dela pogajanj do konca leta.

"Hrvaška in Slovenija sta ostali pri svojih stališčih ... Upamo, da se bo do konca tedna našla rešitev za odpravo blokade pogajanj," je dejala Matkovićeva. "Pozivam slovenske kolege, naj Hrvaški omogočijo vstop v Unijo pod enakimi pogoji, kot so jih imele vse druge članice," je še dejala hrvaška državna sekretarka. Kot je poudarila, je pomembno najti rešitev do vrha EU, ki se začne v četrtek popoldan.

Starman na Pahorja naslovil pismo

Predstavnik Civilne družbe Slovenije za pravično mejo s Hrvaško Danijel Starman je izrazil zaskrbljenost nad tem, da komisar Rehn ni upošteval vseh dosedanjih predlogov Republike Slovenije. “Celotno prizadevanje komisarja Rehna je pod pritiskom deblokade Republike Slovenije za nadaljevanje pogajanj Republike Hrvaške za članstvo v EU. Nobena odločitev, sprejeta pod pritiskom, ne more biti pravična in trajna,” še menijo.

“Glede na izkušnje je edino pravo stališče Republike Slovenije za umik blokade zahteva, da Republika Hrvaška vzpostavi ozemeljsko stanje, kot je bilo na dan 25.6.1991 ob rojstvu obeh držav,” je bil jasen Strman. Znova je izpostavil dejstvo, da Hrvaška samo na kopnem protipravno zaseda 1318 hektarjev slovenske zemlje, polovico Piranskega zaliva in celotno teritorialno morje do točke T5.

Meni še, da Hrvaška zaseda del slovenskega ozemlja v katastrski občini Sečovlje – to pa nesporno dokazuje internetni prikaz območja mesta Buje, kjer je meja mesta Buje določena z južno mejo katastrske občine Sečovlje. Gotovo je, da je najnovejši kompromis komisarja Rehna v nasprotju s sklepom 7. izredne seje Državnega zbora z dne 18.02.2009 o Zaščiti slovenskih interesov ob pristopanju Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi, še trdi Starman.