Minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač se je v Zagrebu srečal s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Ljubom Jurčićem na sestanku o uresničevanju meddržavne pogodbe med Slovenijo in Hrvaško o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško (NEK), njenim izkoriščanjem in razgradnjo.
Ministra sta se dogovorila o aktiviranju meddržavne pogodbe, ter da bo Hrvaška s 1. aprilom prevzela solastništvo v NEK. Jurčić je po sestanku še povedal, da je za 5. april že sklicana skupščina NEK, na kateri bodo izvolili nov upravni in nadzorni odbor. S Kopačem sta se pogovarjala tako o sestavi obeh organov, kot tudi o vseh ostalih tehničnih in statusnih vprašanjih, ki jih je treba doreči, da bi solastnici NEK lahko začeli upravljati skupno elektrarno. Konkretna imena pa bodo znana na skupščini NEK.
Hrvaška bo s 1. aprilom statusno, pravno in upravljalsko spet prevzela solastništvo v NEK. Na dan 31. marec bo namreč napravljena bilanca poslovanja nuklearke. Kdaj bo Hrvaška začela spet prejemati elektriko iz nuklearke, pa Kopač in Jurčić po sestanku še nista znala odgovoriti. "Verjamemo, da bo to zelo kmalu," je povedal Kopač in pojasnil, da je problem v tem, da je elektrika iz NEK že prodana. Zato se bo najprej treba dogovoriti o zagotovitvi nadomestne energije za kupce, ki jim je bil prodan polovični del letošnje proizvodnje.
Poleg ustanovitve nove družbe NEK in imenovanja njenih organov se morata strani dogovoriti tudi o nadomestilu škode, ki jo je utrpelo hrvaško elektrogospodarstvo od 1. julija lani, ko bi po meddržavni pogodbi moralo začeti ponovno prejemati elektriko iz Krškega, a je ni. Za ureditev tega vprašanja bosta državi sklenili posebni sporazum, je povedal Jurčić. Sabor je hrvaški vladi naložil, da ta sporazum sklene v 60 dneh od dne, ko je meddržavna pogodba začela veljati.
O tem sporazumu se na današnjem sestanku niso pogovarjali, natančno višino slovenskega dolga pa bodo po Jurčičevih besedah še izračunali. Po izračunih Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) pa bi morala Slovenija Hrvaški plačati 56 milijonov dolarjev odškodnine za nedobavljeno elektriko od 1. julija lani do danes. Znesek dolga se vsak mesec poveča za pet do šest milijonov dolarjev.
Kopač je potrdil, da je NEK novembra lani ponudila hrvaškemu elektrogospodarstvu odkup elektrike po isti ceni, po kateri jo prodaja tudi Elektru Slovenije (ELES). Vendar pa je HEP ponudbo zavrnil, ker je bil v ceno elektrike vključen tudi strošek za razgradnjo nuklearke.
Meddržavna pogodba o NEK je sicer začela veljati 11. marca, ko je Zagreb prejel diplomatsko noto, v kateri ga je slovenska stran obvestila, da je državni zbor ratificiral meddržavno pogodbo.
Sabor je pogodbo, ki sta jo Slovenija in Hrvaška podpisali 19. decembra 2001, ratificiral 3. julija 2002, slovenski parlament pa 25. februarja letos. Sabor je 14. marca sprejel še nekaj dodatnih sklepov. Med drugim tudi sklep, v katerem od hrvaške vlade zahteva, da pred pristojnimi institucijami sproži arbitražni ali drug postopek ter tako zaščiti hrvaške interese, v kolikor slovenska stran ne bo izvajala pogodbe.
