
Pred tem je sabor zavrnil predlog Hrvaške stranke prava (HSP) o razglasitvi izključne ekonomske cone (EEZ) na Jadranu. Zavedamo se, da bi odločitev o EZZ Hrvaško postavila v težji položaj, ne samo zaradi opozorila EU, pač pa tudi zaradi tega, ker bi bila takšna odločitev precedens kar zadeva evropske države v Sredozemlju, na kar EU ne bi dobro reagirala, je ob predstavitvi vladnega predloga saboru dejal premier Račan. Odločitev, ki jo predlaga hrvaška vlada, pa se lahko sklicuje na že storjene precedense, konkretno Španije in Francije, ki sta razglasili ekološko oziroma ribolovno cono, je poudaril predsednik hrvaške vlade.
Po oceni Račana, vladin predlog zadovoljuje interese hrvaške javnosti o zaščiti Jadrana in dominantne zahteve o razglasitvi EEZ, hkrati pa tudi ščiti drug strateški interes - vstop Hrvaške v EU.
Šimonović: Ribolovna cona in EEZ ponujata identično zaščito
Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimonović je v saboru dejal, da razglasitev ekološke-ribolovne cone ponuja identično stopnjo zaščite nacionalnih interesov, kot bi jo razglasitev EEZ.
Kot je dejal, je Hrvaška opravila konsultacije z vsemi zainteresiranimi državami. Pripombe so se nanašale na to, da EEZ predstavlja koncept, ki temelji na logiki izključevanja, zaradi tega so Hrvaški priporočili, da naj ne gre po tej poti, ampak se odloči za dialog in sodelovanje z zainteresiranimi državami. Pripombe s strani Evropske komisije in držav EU so se nanašale na to, da Hrvaška ravna unilateralno in da svoje namere ne usklajuje z drugimi ter da to želi storiti pred Beneško konferenco o prihodnosti evropske ribolovne politike, je dejal Šimonović.
Vlada s predlogom ponuja namesto EEZ model zaščitne ekološko-ribolovne cone. Poudaril je, da bi z vladnim predlogom razglasili zaščito razpolaganja z ribjimi viri, kar je za Hrvaško zelo pomembno zaradi ogroženosti ribjega fonda, ki se je v zadnjih 50 letih po njegovih besedah zmanjšala za trikrat.
Če bi sabor soglasno sprejel odločitev o širitvi jurisdikcije v Jadranskem morju, bi bil mednarodni položaj Hrvaške nedvomno precej boljši, pa tudi brazgotine bodo manjše, je dejal namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimonović, ko je v saboru odgovarjal na pripombe poslancev v razpravi o širitvi hrvaške jurisdikcije na Jadranu. "To je pomemben zgodovinski trenutek, saj Hrvaška širi svoje suverene pravice na kakih 22.000 kvadratnih kilometrov, suverene pravice pa je težko širiti brez brazgotin. Menim, da je vredno napora, da bi bile brazgotine manjše," je dejal Šimonović.