Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović bo odstavila upokojenega hrvaškega admirala Davorja Domazeta Loša iz svojega sveta za domovinsko varnost, poročajo hrvaški mediji. Upokojenemu admiralu je zamerila izjave o "hrvaški pehoti, ki bi lahko v 48 urah vkorakala v Ljubljano". Te so prišle v luči zaostrenih odnosov med Zagrebom in Ljubljano po sodbi arbitražnega sodišča.
Grabar-Kitarovićeva naj bi razrešitev podpisala po današnji vrnitvi z Malte, kjer se udeležuje srečanja s predsedniki držav skupine Arraiolos, je, sklicujoč se na neuradne informacije, poročalo hrvaško uredništvo regionalne televizije N1. Kot so dodali, je predsednica danes dejala, da spoštuje admiralov prispevek med vojno na Hrvaškem, a so njegove izjave o Sloveniji nesprejemljive.
"Stanje med državama zahteva racionalno in odgovorno obnašanje, ne pa spodbujanja incidentov," je izjavo hrvaške predsednice objavila N1 na svoji spletni strani.
Lošo je v četrtek za desničarski novičarski portal direktno.hr komentiral spor o meji med Hrvaško in Slovenijo. Med drugim je izpostavil, da "ne ve, zakaj hrvaška politika sploh pristaja na sistematično slovensko izsiljevanje". Po njegovi oceni bi lahko "hrvaška pehota v 48 urah vkorakala v Ljubljano".
Njegovo izjavo so v četrtek ostro kritizirali v največji opozicijski stranki SDP. Ocenili so, da so izjave admirala o vojaškem pohodu na Slovenijo neprimerne.
Izjave ne obžaluje, odločitev o razrešitvi bo spoštoval
"Naj me razreši, odlično. Nihče me ni poklical, niti predhodno obvestil o tem. Admiral vedno spoštuje odločitev vrhovne poveljnice," se je za Dirktno.hr danes odzval Lošo. "Odziva predsednice države in predsednika vlade Andreja Plenkovića me ne presenečata, saj sta očitno po tihem pristala na vse slovenske ocene. Iz tega je mogoče sklepati, da ne želita voditi suverene politike. Pristala sta na psevdo-pravno agresijo Slovenije in Evropske komisije in v tem kontekstu vidim svojo razrešitev. Iskreno, ni mi žal."
Lošo je bil imenovan v svet za nacionalno varnost hrvaške predsednice leta 2015. V vojno na Hrvaškem se je vključil iz Beograda, kjer je bil v poveljstvu nekdanje jugoslovanske mornarice. Sodeloval je pri oblikovanju hrvaških varnostno-obveščevalnih služb in načrtovanju vojaških operacij. Po upokojitvi leta 2000 se je uveljavil kot vojaški analitik in geostrateg, a velja tudi za privrženca teorij zarote.
Hrvaški tisk pohvalil "uverturo v dvostranske pogovore"
Medtem so hrvaški mediji pohvalili politična posvetovanja vseh hrvaških parlamentarnih strank. Večernji listi piše, da so politično zrel uvod v dvostranska pogajanja s Slovenijo.
Zavlačevanje reševanja spora o meji s Slovenijo ne more koristiti nikomur, še najmanj hrvaškemu turizmu, ocenjujejo. Razsežnosti potencialnega slovenskega maščevanja pa si ni težko predstavljati, ocenjuje komentator Večernjega lista. Četrtkova posvetovanja so zato "logičen in politično zrel uvod v dvostranska, začetek katerih je pričakovati med obiskom slovenskega premierja Mira Cerarja v Zagrebu", izpostavlja.
Kot dodaja, je politični konsenz hrvaških političnih strank o ozemeljski celovitosti edina stalnica sodobne hrvaške politične zgodovine. Dobro je, da Hrvaška zaenkrat ne odstopi od edine politične kontinuitete, če že ni konsenza o drugih nacionalnih interesih, kot je primer Ine in Mola v sporu z Madžarsko, sklene.
Srečanje Plenkovića in predsednikov vseh parlamentarnih strank o sporu s Slovenijo ni prineslo končne rešitve problema, a je nakazalo, da bi Zagreb lahko Ljubljani ponudil dogovor na podlagi arbitražne razsodbe in zahteve za prost režim ribolova v Piranskem zalivu, ali do polovice zaliva za hrvaške ribiče ali za vse ribiče v celotnem zalivu, navaja Jutarnji list.
Po izjavah nekaterih udeležencev srečanja premier tega na srečanju ni nedvoumno povedal, a so o takšnem modelu govorili predsedniki nekaterih strank in večina se je strinjala, dodaja.
Izpostavlja izjavo nekdanje hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić, ki je kot saborska poslanka nove stranke GLAS povedala, da se je treba v dvostranskih pogajanjih s Slovenijo osredotočiti na pravico do ribolova v Piranskem zalivu. Pusićeva je dejala, da so za to tudi sklicali posvetovanje, na katerem je Plenković pustil, naj o tej temi govorijo drugi, tako da ni jasno, ali bo hrvaška vlada v pogovorih s Slovenijo šla v tej smeri.
Uradno stališče po srečanju je, da vse stranke vztrajajo pri izstopu Hrvaške iz arbitražnega sporazuma ter da se je s Slovenijo potrebno dvostransko pogovarjati o rešitvi spora kot tudi o drugih odprtih vprašanjih med državama. Med drugim je opozicija zahtevala, da bi kakršen koli dogovor s Slovenijo pogojevali z odstranitvijo slovenske žice ob meji s Hrvaško.
Plenković je na srečanju pohvalil Cerarja, da je razumen človek ter da obstaja možnost dogovora, je bilo še slišati na četrtkovem srečanju po navedbah zagrebškega časnika.
KOMENTARJI (527)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.