Karlovške policiste so v sredo zvečer o skupini od 15 do 20 tujcev, ki je hodila ob cesti približno 40 kilometrov od meje med Hrvaško in Bosno in Hercegovino, obvestili lokalni prebivalci. Policija je prebežnike, med katerimi so bili tudi otroci, odpeljala s tremi kombiji, je poročal lokalni Radio Mrežnica na svoji spletni strani.
Ne gre za osamljeni dogodek, ko je policija ustavila migrante ob državni cesti v Karlovcu, ki so bili prepričani, da so že v Sloveniji oziroma vsaj nedaleč stran od slovensko-hrvaško meje. Tihotapci naj bi jih namreč prepeljali od meje med Hrvaško in BiH ter jih nato pustili na pol poti do Slovenije.
Hrvaška policija vse bolj nadzira mejo, prijetja so vse pogostejša, zato se tihotapci tokrat niso uspeli niti približati slovenski meji.
Ravno včeraj je sicer notranja ministrica, ki opravlja tekoče posle, Vesna Györkös Žnidar, na odprtju dnevov varstvoslovja v Ankaranu poudarila, da je varnostna situacija v Sloveniji stabilna in dobra, ministrstvo za notranje zadeve in policija pa uspešno obvladujeta problematiko migracij.
V zadnjih dneh skoraj 100 nezakonitih vstopov tujcev v Slovenijo
Policisti policijske postaje Ilirska Bistrica so v sredo v bližini naselja Zabiče prijeli pet državljanov Pakistana, ki so nedovoljeno prestopili mejo. Po končnem postopku so jih odpeljali v azilni dom v Ljubljani. Pri Kopru so policisti prijeli štiri državljane Turčije, ki so vsi zaprosili za azil. Na avtocesti med Postojno in Razdrtim pa so prijeli dva državljana Afganistana, oba sta zaprosila za azil.
Danes so ilirskobistriški policisti v Jelšanah prijeli 10 državljanov Afganistana, ki so nedovoljeno prestopili mejo, pri avtobusni postaji v Ilirski Bistrici pa še skupino sedmih ilegalnih migrantov. Koprski policisti so v Svetem Antonu prijeli peterico ilegalnih migrantov, državljanov Pakistana.
Policisti Policijske uprave (PU) Novo mesto pa so na območju Bele krajine v sredo in danes zjutraj prijeli skupno 48 oseb med drugim iz Pakistana, Sirije, Alžirije in Jemna. Kot so zapisali na policiji, zaenkrat še ni potrjeno, ali sta med njimi tudi dva, ki sta bila vpletena v incident s streljanjem na hrvaški strani mejnega prehoda Žuniči.
V prvih petih mesecih letošnjega leta so sicer policisti na območju PU Novo mesto obravnavali 242 primerov ilegalnih prestopov in pri tem prijeli 1049 oseb. Približno 60 odstotkov primerov ilegalnih prestopov državne meje se zgodi na območju policijske postaje Črnomelj, nekaj več kot 30 odstotkov na območju policijske postaje Metlika, nekaj manj kot 10 odstotkov na območju policijske postaje Brežice, so navedli na policiji.
V enakem obdobju lani so na območju PU Novo mesto obravnavali 38 primerov ilegalnih prestopov državne meje in pri tem prijeli 77 oseb. Od navedenih so v enem primeru prijeli štiri osebe na območju Bele krajine, preostale na območju Posavja.
Letos do vključno 5. junija so na območju novomeške policijske uprave pri ilegalnem prestopu državne meje prijeli skupaj 1221 oseb različnih državljanstev. Hrvaškim varnostnim organom so vrnili 229 oseb, ki so ilegalno prestopile državno mejo, od tega samo v prvih dneh junija 151.
V Kolpi tudi pet primerov utopitev, povezanih z ilegalnimi migracijami
V postopkih se je izkazalo, da je okoli 38 odstotkov obravnavanih oseb državljanov Alžirije, okoli 33 odstotkov državljanov Pakistana, 13 odstotkov državljanov Maroka. Sledijo državljani Sirije, Afganistana, Iraka, Irana in Indije. Letos so na mejni reki Kolpi obravnavali tudi pet primerov utopitev, povezanih z ilegalnimi migracijami.
Ob zaznanem povečanju nezakonitih prehodov državne meje v letošnjem letu na območju Bele krajine je policijska uprava začela izvajati številne aktivnosti za preprečevanje in zmanjšanje nezakonitih prehodov. Policisti, ki varujejo državno mejo, veliko večino tujcev primejo takoj, ko ti nezakonito prečkajo mejo. Odpeljejo jih na policijsko postajo, kjer jim je zagotovljena humanitarna oskrba in opravljeni policijski postopki, so zapisali na PU Novo mesto.
Nezakoniti prehodi so razpršeni vzdolž reke Kolpe, na več mestih ni postavljenih začasnih tehničnih ovir in posamezniki po prečkanju meje pridejo tudi do bližnjih naselij. V enem primeru so vlomili v lesen pomožni objekt, da bi tam prespali. V drugem je zagorela skladovnica drv, ker je ogenj, ki so ga zakurili, da bi se ogreli, ušel nadzoru. Ogrožanja varnosti ali nasilja pa policisti niso obravnavali.
Kot so poudarili na PU Novo mesto, je varovanje državne meje in zagotavljanje varnosti obmejnega prebivalstva ob izkoriščenih organizacijskih, kadrovskih in tehničnih zmožnostih ena od najbolj prioritetnih nalog policije na območju Bele krajine, Posavja in Dolenjske.
Kot zgledno ocenjujejo sodelovanje s prebivalci ob meji. Občanom policisti predlagajo, da ne opuščajo običajnih (samo)zaščitnih ukrepov za varstvo premoženja, o pojavu sumljivih oseb pa nemudoma obvestijo policiste na številko policije 113.
V Sarajevu za krepitev nadzora nad nezakonitimi migracijami v regiji
Na konferenci v Sarajevu so se medtem danes predstavniki notranjih ministrstev držav na balkanski migracijski poti od Avstrije do Grčije strinjali s potrebo po vzpostavitvi skupnih mehanizmov za boj proti nezakonitim migracijam v regiji in njihov nadzor. Podprli so tudi sklepe, ki so jih v sredo na Brdu pri Kranju sprejeli šefi policij držav.
Kot je spomnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, ki se je udeležil konference, so šefi policij na Brdu na podlagi predlogov Slovenije sprejeli več konkretnih ukrepov. Med drugim tiste, ki jih morajo izvajati države same. "To je predvsem dosledna natančna registracija vseh ilegalnih migrantov v državi, izmenjava informacij ter preprečevanje zlorab," je povedal. Pa tudi ukrepe v okviru regije in v razmerju do partnerjev v EU.
V nastopu na konferenci je Šefic izpostavil ključne dogovore generalnih direktorjev policij, ki naj bi prispevali k boljšemu upravljanju z migracijami v regiji. Med drugimi tudi predlog Slovenije za uporabo koncepta varne tretje države, ki lahko prispeva k hitrejši obravnavi prošenj in s tem skrajša azilni postopek, so sporočili z notranjega ministrstva. Kot je povedal, je cilj preprečiti zlorabe azilnih sistemov.
Dogovorili so se tudi o stalni in odprti komunikaciji med policijami v regiji ter okrepljenem operativnem sodelovanju ter da bodo države dosledno izvajale dvostranske sporazume o vračanju in okrepile vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito v tretje države.
Sklepe so na današnji konferenci v Sarajevu udeleženci v razpravi soglasno podprli in jih vključili v sklepe srečanja.
Šefic je izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija dobila podporo za ukrepe. Vse ministre, namestnike ministrov in državne sekretarje notranjih ministrstev držav udeleženk pa je pozval k zagotovitvi uresničevanja sklepov na operativni ravni.
Kot so še sporočili z MNZ, je Šefic na konferenci poudaril, da Slovenijo izjemno skrbi dnevno slabšanje migracijske situacije na Zahodnem Balkanu, saj se je posledično občutno povečalo tudi število prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji.
Slovenijo še posebej skrbi odprtje nove, tako imenovane jadranske obalne poti, ki vodi iz Grčije v Albanijo, Črno goro, BiH, Hrvaško in nato v Slovenijo. Aktivna, a manj, je tudi stara migracijska pot skozi Makedonijo in Srbijo ter naprej v Hrvaško in Slovenijo. "To kaže na izjemno dobro organiziranost tihotapcev," je dejal.
Prav tako se uveljavljajo novi načini ilegalnih prehodov, ki postajajo tudi nevarni za življenje migrantov. Poudaril je, da je treba migracije ustaviti in nadzorovati pri izvoru in tem državam tudi vsestransko pomagati, saj bodo "sicer morali z maksimalno zaostrenimi ukrepi migracije ustaviti na zunanji meji EU". Vsako zaostrovanje nadzora na schengenskih zunanjih mejah pa bo imelo vpliv na regijo, česar nikakor ne želimo, je dejal.
"Zato moramo najti skupen pristop in vzpostaviti skupne mehanizme za boj proti nezakonitim migracijam, saj drugače obstaja velika verjetnost, da bo celotna regija postala nekakšen hot spot, kot so vzpostavljeni v Grčiji in Italiji. To pa lahko na koncu predstavlja tudi veliko varnostno tveganje," je opozoril. Pozval je tudi k takojšnjemu ukrepanju držav, institucij EU in agencij ter mednarodne skupnosti.
Udeleženci srečanja so sprejeli deklaracijo, v kateri so z varnostnega vidika poudarili predvsem potrebo po sistematični registraciji migrantov v vseh državah, doslednem spoštovanju dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu, izmenjavi operativnih podatkov, skupnih operacijah proti tihotapcem in vključitvi Frontexa pri učinkovitejšem nadzoru meje med Grčijo in Albanijo.
Poleg tega so opozorili na humanitarni vidik migracij, še zlasti na posebno občutljivost in human odnos do migrantov ob spoštovanju človekovih pravic, pa tudi kulturnih, tradicionalnih, verskih in drugih posebnosti. Pri soočanju z migracijami pa še posebej v BiH pričakujejo finančno in materialno podporo predvsem od agencij EU in ZN, so sporočili z MNZ.
Šefic je še zanikal poročanje hrvaških časnikov, da Dunaj in Ljubljana od Zagreba zahtevata, naj v okviru nadzora migracij razporedi vojsko ob meji z BiH. "Slovenija ni nikoli od nobene države, niti od Hrvaške, nič zahtevala," saj je stvar države članice in Frontexa, da skupaj ocenijo, ali še kaj potrebuje. Že večkrat pa je upravičeno izrazila pričakovanje, da se zavarujejo zunanje meje EU, je dodal. O potrebi po varovanju te meje sta danes v Sarajevu govorila tudi s hrvaško kolegico.
Šef avstrijske kriminalistične policije Franz Lang pa je po poročanju lokalnih medijev v Sarajevu potrdil, da znotraj EU že skoraj tri leta razmišljajo o vzpostavitvi centrov zunaj EU za migrante "bliže izvoru migracij", kjer bi jih registrirali in nastanili. Tu bi tudi počakali na odgovore na svoje prošnje za mednarodno zaščito v državah EU. Dodal je, da se mu zdi, da sta bila med možnimi državami za te centre omenjena Ukrajina in Egipt, da pa ne ve, kako daleč je predlog in katere države so sedaj v igri.
