
Hrvaška vlada je poslala odgovor Sloveniji na predlog, da se vprašanje meje na morju med državama reši pred sodiščem OVSE za poravnavo in arbitražo. Čeprav pozdravlja dejstvo, da je po več letih neuspešnih dvostranskih pogajanj tudi Slovenija sprejela idejo, da se vprašanja meje rešijo z mednarodno arbitražo, hrvaška vlada meni, da bi bilo za reševanje vprašanja meje na morju najbolj primerno Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu, je za 24ur.com povedal tiskovni predstavnik vlade Ratko Maček. Svoje stališče je vlada uskladila s predsednikom Stipetom Mesićem.
Maček je na vprašanje, ali Hrvaška zavrača slovenski predlog, da o odprtih vprašanjih odloča Badinterjevo sodišče, dejal, da je uradni Zagreb prejel slovenski predlog, sedaj pa je v Ljubljano poslal svoj predlog za nadaljnje reševanje vprašanja meje na morju.

V kabinetu slovenskega predsednika vlade so za 24ur.com potrdili, da še niso prijeli hrvaškega odgovora. Šele potem ko dobijo pošto iz Zagreba, jo preučijo in se vlada z vsebino seznani, je mogoče pričakovati kakšen odziv iz vladne palače, nam je povedal Rok Srakar iz službe za odnose z javnostmi.
Slovenija je minuli teden Hrvaški poslala predlog za rešitev odprtih vprašanj, ki naj bi ob meji obravnaval tudi ostala odprta vprašanja med sosedama - Nuklearne elektrarne Krško, dolg hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke ter razmejitev hrvaške in slovenske ekološke cone v Jadranu.
V kabinetu vlade niso pojasnili, ali je Slovenija v predlogu predlagala reševanje celotne meje pred omenjenim sodiščem OVSE, saj o vsebini dokumenta ne morejo govoriti, ker je še vedno zaupne narave. Poudarili so le, da je "Slovenija vedno zagovarjala celovito urejanje problematike meje", se pravi kopenske in morske. Povedali so še, da odgovora Zagreba še niso prejeli in da se bodo nanj odzvali, ko bodo preučili njegovo vsebino.
Slovenska vlada sicer uradno še ni sporočila vsebine predloga. Premier Janša je v ponedeljek povedal le, da je vsebina zaenkrat še interne narave, da pa gre za celovito pobudo, ki "se dotika vseh ključnih odprtih vprašanj". Maček pa je sicer pritrdil, da slovenski predlog vsebuje predloge tudi za druga odprta vprašanja med državama, ne samo za mejo. Za katera, ni povedal.
Slovenski pravni strokovnjaki bolj naklonjeni sodišču OVSE

Strokovnjaka za pomorsko pravo Patrick Vlačič in Marko Pavliha ocenjujeta, da hrvaški predlog Sloveniji ni pravi način reševanja vprašanja meje. Kot je poudaril Vlačič, državi "nimata problemov samo na morski meji, kjer meja ni določena, ampak tudi na določenih delih kopenske meje". Ob tem dodaja, da bi bilo smiselno vprašanje meje reševati v paketu. Zagreb je očitno zavrnil slovenski predlog in dal protipredlog, pravi Vlačič. Dodal je, da je, kot je njemu znano, slovenska vlada na odbor DZ za zunanjo politiko dala dokument, v katerem je bil predlog za rešitev vseh odprtih vprašanj, tudi Nuklearne elektrarne Krško in dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke, da pa "gredo sedaj Hrvati očitno v parcializacijo teh vprašanj", kar ni smiselno.
Pavliha je ob tem dodal, da je omenjeno sodišče v Hamburgu, ki je bilo ustanovljeno na podlagi Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu sredi 90. let prejšnjega stoletja, "relativno 'mlado' sodišče", ki na področju mejnih sporov "praktično nima izkušenj, kar je gotovo ena od pomanjkljivosti". Negativno je tudi to, da je sodišče "namenjeno samo sporom, ki izhajajo iz omenjene konvencije ZN", torej samo za morsko mejo, pa tudi malo verjetno je, da bi bilo to sodišče "naklonjeno uporabi načela pravičnosti", ki je "nujno, da si Slovenija izbori tisto, kar ji gre".
Pavliha zato meni, da bi Slovenija morala vztrajati na svojem predlogu o reševanju vprašanja meje pred sodiščem Ovse za poravnavo in arbitražo, da pa je seveda jasno, da je tudi "izbira institucij oziroma arbitrov oziroma sodišča stvar dogovora" in da se je treba dogovoriti tudi o predmetu arbitraže. Sam sicer podpira izbiro sodišča Ovse, saj njegov vodja Robert Badinter že "pozna problematiko razpada nekdanje Jugoslavije in meja".
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.