V EU le Istra in Dalmacija

Nemška kanclerka Angela Merkel je gostu, hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju povedala, da še naprej podpira čimprejšnji vstop Hrvaške v EU, obenem pa podpira tudi evropski predlog za rešitev spora s Slovenijo. "Morate se dogovoriti z Ljubljano, pravi Angela Merkel, državi morata sami urediti svoje obmejne probleme," piše komentatorka Jutarnjega lista. Po Sanaderjevih pogovorih v Berlinu bi očitno moralo biti jasno, da taktika hrvaških državnih voditeljev glede spora s Slovenijo definitivno ne funkcionira, poudarja. Trditve predsednika Stjepana Mesića, da je vedenje Slovenije problem Evrope, ne pa Hrvaške, kar pomeni, da ga mora Evropa tudi urediti, so brez odmevov. Pričakovanja, da bo Bruselj pritisnil na Slovenijo, da bo popustila, so povsem brezupna, dodaja časnik.

Kot navaja, niti hrvaško članstvo v Natu nič bistvenega ne bo spremenilo, saj ne obstaja noben avtomatizem, kot to poskušajo predstaviti hrvaški voditelji. Evropa je pripravljena pomagati, sicer pa njen model vključuje kompromis, kar bodo težko sprejeli tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, ocenjuje. "Predsednik Mesić in premier Sanader morata končno nehati slepiti narod s povsem nerealnimi pravljicami, da se bo problem uredil z nekakšnim drobnim taktiziranjem, preigravanjem in zavlačevanjem bruseljskih pobud. Na dosedanji način, ko igrajo nepopustljivost in imajo polna usta floskul o obrambi vsake pedi hrvaškega ozemlja, lahko dobimo le to, da bo Evropa, ki bo utrujena od balkanskih ovac na brvi, dvignila roke od posredništva in Hrvaško, ki je tako blizu, a vendar tako daleč, prepustila usodi brezmejnega gnitja pred vrati Unije," še sklene.

Kacin: Hrvaška naj se sama deblokira

O sporu pa je v imenu LDS spregovoril evropski poslanec Jelko Kacin: "Napovedi predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja, da bo odgovoril na pobudo evropskega komisarja za širitev Olija Rehna šele po velikonočnih praznikih in še to v ustni obliki, kaže na odnos do Evropske komisije, ki je nenavaden, neprimeren in vse prej kot evropski ter je očitno nedostojen. Danes mineva že deveti dan od roka, ki ga je komisar Rehn postavil Sloveniji in Hrvaški, da odgovorita na njegovo pobudo glede reševanja vprašanja slovensko-hrvaške meje in odprave zastoja v hrvaških pogajanjih z EU. Ker Hrvaška še ni odgovorila in ker je napovedala tudi zgolj ustni odgovor, to kaže na neprimeren odnos tako do Evropske komisije kot komisarja za širitev. To ni pot napredka.''

Kritiziral je tudi retoriko hrvaške strani po vstopu Hrvaške v Nato. Sicer je najprej čestital Hrvaški za vstop, a je poudaril, da njeno članstvo v zavezništvu "ne bi smelo biti ne priložnost ne povod za zaostrovanje retorike v odnosu do Slovenije. Hrvaška je zdaj zaveznica vseh držav članic, tudi Slovenije. To ni način komuniciranja, ki bi ga razumeli ali odobravali ne v EU ne v Natu," je dodal.

'To ni prva blokada'

Sanader je namreč po vstopu Hrvaške v Nato ocenil, da bo to okrepilo položaj Hrvaške v odnosu do Slovenije in da bo na srečanju s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem zahteval, naj Slovenija opusti zadržke v hrvaških pogajanjih z EU. Toda ti pozivi so po mnenju Kacina "nenavadni, nerealni in beg od bistva problema. Ločitev problema nerešene meje na morju je mogoča le, če se iz pristopnega procesa izločijo dokumenti, ki prejudicirajo potek meje. Nobena izjava ne more biti dovolj; te dokumente lahko nevtralizirajo samo odločitve hrvaškega sabora. Zato za LDS in zame kot evropskega poslanca nobeno zaklinjanje predsednika hrvaške vlade ne šteje nič, dokler za njim ni jasne odločitve hrvaškega sabora," je dejal.

''Hrvaške trditve, da se je prvič zgodilo, da je neka država članica blokirala drugo državo na poti v EU, so velika zmota. To tudi ni prvič v primeru Hrvaške," je opozoril in spomnil, da je bila Hrvaška že blokirana zaradi razglasitve zaščitne ekološko-ribolovne cone na Jadranu v začetku lanskega leta, zaradi česar sta jo bili prisiljeni blokirati Slovenija in Italija. "Te državi pa je nato nista deblokirali, ampak se je deblokirala Hrvaška sama, ko je stopila korak nazaj," je dejal. Ocenjuje, da se tudi zdaj lahko "deblokira" le Hrvaška sama.

Poudaril je, da Hrvaška ne napreduje v pogajanjih z EU predvsem zaradi sebe, nekaj tudi zaradi Slovenije, na nekaterih področjih, predvsem glede sodelovanja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, pa tudi zaradi nasprotovanja nekaterih drugih članic EU. "Zagotovo Slovenija ni tista, ki bi morala najti in izročiti na primer topniške dnevnike hrvaške vojske v Haag, ki bi lahko sanirala hrvaške ladjedelnice, ki bi lahko vračala srbske begunce na Hrvaško in ki bi se lahko borila proti korupciji in organiziranemu kriminalu na Hrvaškem," je dejal. Prav tako Slovenija ne prosi za prost prehod do odprtega morja: "To že ves čas ima, ima pa tudi neposreden stik z odprtimi vodami. Kar zahtevamo, je razmejitev na morju," je poudaril in zavrnil ponudbe hrvaškega predsednika Stjepana Mesića, da lahko Hrvaška zagotovi Sloveniji prost prehod do odprtega morja. "Slovenija ne potrebuje in ne išče teritorialnih koncesij od Hrvaške. Slovenija le vztraja,da ohrani to, kar je imela doslej, kar ima in kar tudi uporablja," je še dodal.

SNS: V EU samo Istra in Dalmacija

V poslanski skupini SNS so v pismu predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu predlagali, naj se v Evropsko unijo sprejme Istro in Dalmacijo. Obe regiji po njihovih trditvah nikoli v zgodovini nista bili del hrvaške države in sta to postali šele s prihodom komunistov na oblast po drugi svetovni vojni. V poslanski skupini SNS predlagajo vstop Istre in Dalmacije v EU, ''ker so določene evropske države ter gospodarski in politični subjekti izrazili močne poslovne interese, da bi na hrvaški obali opravljali gospodarsko dejavnost, kupovali in preprodajali nepremičnine ter vlagali v razvoj turistične infrastrukture''. S pobudo bi se po mnenju poslanske skupine SNS rešila vsaj dva problema – mejni spor med Slovenijo in Hrvaško glede morske meje ter kopenske meje v Istri, "obenem pa Evropa dobi svojo evropsko Florido, kakor je zahtevo po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo javno predstavil visoki predstavnik predsedujoče države Evropske unije Češke".