Hrvaška je Sloveniji obljubila plin, dobili smo le hladen tuš

Ne le Slovenija, tudi ostale evropske države strahoma čakajo jesen oziroma začetek nove ogrevalne sezone. Zaradi ruske invazije na Ukrajino in posledično sankcij ZDA in EU je namreč ogrožena dobava plina, tudi Slovenci smo bili v preteklih letih glede tega v veliki meri odvisni od Rusije. Odhajajoča slovenska vlada z Janezom Janšo na čelu se je za pomoč med drugim obrnila na Hrvaško. Tamkajšnja vlada je v začetku aprila Sloveniji za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz čezmorskih držav ponudila terminal na otoku Krk. Toda takoj po volitvah se je izkazalo, da je šlo le za prazne obljube.

Kot poroča portal Necenzurirano, je največji slovenski veletrgovec s plinom, podjetje Geoplin, namreč ostalo praznih rok na razpisu za pridobitev zadnjih prostih zmogljivosti za dobavo plina na omenjenem terminalu. Čeprav je Janševa vlada dobila drugačna (ustna) zagotovila, so bile te pravice na koncu dodeljene Prvemu plinarskemu društvu (PPD), ki je hrvaški partner ruskega Gazproma. Tako so po vodi splavali vsi načrti, da bo Slovenija plin iz azijskih ali afriških držav pripeljala prek Krka, ta terminal pa je polno zaseden do leta 2027. 

Kar zdaj lahko stori Geoplin, je, da plin nabavi prek posrednika, ki ima že zakupljene zmogljivosti na Krku, v tem primeru je to PPD. To bi plin za slovenske odjemalce seveda močno podražilo. Po informacijah portala Necenzurirano je imela hrvaška stran že vnaprej pripravljen točno takšen načrt, torej da Sloveniji ponudi dodatne zmogljivosti, a prek posrednika. Pri tem naj bi nekateri predstavniki slovenske vlade za takšen načrt ves čas vedeli. 

Čez terminal na Krku gre letno 2,6 milijarde kubičnih metrov plina, te zmogljivosti pa je zakupilo pet družb: tri hrvaške (Ina, Hrvatska elektroprivreda, PPD), madžarska državna družba MVM in švicarsko podjetje MET.

Bodoča slovenska vlada, ki jo bo najverjetneje vodil Robert Golob, bo morala v prihodnjih mesecih najti novo vstopno točko za zemeljski plin v Jadranskem morju. 

Geoplin: Prihodnost energetske stabilnosti v Sloveniji ni odvisna od pridobitve zmogljivosti na Krku

V Geoplinu so potrdili današnje pisanje portala Necenzurirano. Kot so navedli, neuspešno potegovanje na razpisu ne vpliva na oskrbo s plinom industrijskih odjemalcev in distributerjev.

Pojasnili so tudi, da gre za pridobitev tehničnih zmogljivosti za uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina, ne dejansko za pridobitev novega nabavnega vira zemeljskega plina, kar da je pomembna razlika. Ravno zato po njihovem prepričanju prihodnost energetske stabilnosti v Sloveniji ni odvisna od kapacitet na tem terminalu. V podjetju zagotavljajo, da skladno s pogodbenimi določili ves čas zagotavljajo nemoteno oskrbo vsem odjemalcem, za kar bodo poskrbeli tudi v prihodnje. "Tudi dobave po dolgoročni pogodbi z Gazpromom ves čas potekajo skladno z nominacijami," so ponovili.

Na vprašanje o morebitnih alternativah ruskemu plinu v luči ukrepanja EU zaradi ruskega napada na Ukrajino so odgovorili, da imajo že danes do določene mere diverzificiran nabavni portfelj, še naprej pa proučujejo nadaljnje možnosti diverzifikacije. "Pri vseh potencialnih dobavah plina si prizadevamo pridobiti cenovno konkurenčen vir, saj želimo zagotoviti tudi karseda majhen vpliv na nadaljnjo spremembo cene za naše kupce," navajajo ob opozorilih v javnosti, da bodo alternativni viri dražji.

Po neuspehu na Krku je zdaj med alternativami v igri morski LNG-terminal pri mestu Rovigo v bližini Benetk v Italiji. Njegov 70-odstotni lastnik je ameriški naftni velikan ExxonMobil, četrtinski lastniški delež pa ima država Katar. Prav ta teden se je v Sloveniji na uradnem obisku mudil katarski emir. "Ker gre pri pridobivanju novih nabavnih virov zemeljskega plina za pogovore, ki so vezani na bilateralno sodelovanje med našo družbo in potencialnimi dobavitelji, vam podrobnosti zaenkrat ne moremo razkriti," komentirajo v Geoplinu.

Na vprašanje, ali so morda tudi oni eno izmed podjetij, ki imajo z ruskim energetskim velikanom Gazpromom sklenjene pogodbe o dobavi zemeljskega plina in naj bi po trditvah Gazproma skladno z odlokom ruskega predsednika Vladimirja Putina odprli račun v rubljih pri Gazprombank, so odgovorili, da so se glede na izdani odlok "z ruskim partnerjem dogovorili za postopek plačevanja, ki je v skladu s pogodbo in hkrati v okviru ukrepov in priporočil institucij EU".

Na Evropski komisiji sicer pravijo, da upoštevanje ruskega dekreta glede plačevanja plina predstavlja kršenje sankcij proti Rusiji, ki jih je EU uvedla zaradi njene invazije na Ukrajino. Lahko pa podjetja odprejo bančni račun v valuti, ki je v pogodbi z Gazpromom, plačajo na ta račun v valuti, ki je določena v pogodbi, in podajo izjavo, da zanje to pomeni, da so izpolnili svoje pogodbene obveznosti.

Vrtovec: Naloga države je le, da odpira vrata dobaviteljem 

 Minister za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Jernej Vrtovec je dejal, da po njegovih informacijah pogovori med morebitnimi dobavitelji in Hrvati še potekajo. Poudaril je, da so sklenitve poslov v rokah dobaviteljev, država pa "le odpira vrata". "Ni država tista, ki pride in vplača finančna sredstva, gre za komercialni interes."

Spomnil je na obisk katarskega emirja v Sloveniji in dejal, da se za Slovenijo odpira možnost dobave plina iz Roviga v Italiji. Po njegovih ocenah imajo slovenski dobavitelji tudi tu možnost za sklenitev dogovora. 

"Mi smo se pogovarjali za proste kapacitete, tudi prek posrednikov. Ne more država dobavitelja prisiliti v določeno stvar," je odgovoril Vrtovec. Glede oskrbe s plinom je dejal, da se evropska skladišča trenutno polnijo z največjo hitrostjo do zdaj, jeseni pa bo njegovih ocenah ne bi smeli imeti težav.