Poslanska skupina SNS je sporočilu za javnost izjavo neimenovanega znanega hrvaškega diplomata, češ da bo o Piranskem zalivu odločalo Meddržavno sodišče v Haagu - o tem je danes poročal hrvaški tednik Nacional -, ocenila kot "popolno provokacijo". "Glede na dogovor na zadnjem srečanju koalicijskih in opozicijskih strank pri predsedniku vlade Republike Slovenije je takšno natolcevanje nedopustno," so poudarili SNS.
V poslanski skupini so tudi vnovič poudarili, da je edina možna rešitev mejnega vprašanja na morju mednarodna konferenca o sukcesiji Jadranskega morja, vključno s celotno mejo. "Dejstvo je, da Hrvaška nima rešenih vprašanj meja z vsemi ostalimi bivšimi republikami nekdanje Jugoslavije. Hrvaško izigravanje in izsiljevanje s sodiščem v Haagu je zgolj dodatna puhlica v bilateralnih odnosih med državama, kljub prijateljskemu dogovarjanju med obema predsednikoma vlad," so zapisali v sporočilu.
Hrvaški tednik Nacional je danes poročal, da sta hrvaška in slovenska diplomacija uspeli tajno doseči načelen dogovor o meji. Ne le, da naj bi bil po pisanju tednika dogovor med vladama tajen, še več - nanašal naj bi se le na morski del meje pred sodiščem v Haagu, pa čeprav slovenska politika vseskozi vztraja, da če abitraža, potem o celotni, torej tudi o kopenski meji.
Na vprašanje, ali je navedba Nacionala točna, da sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili o arbitru, je Maček le dejal, da dogovarjanja potekajo.
Zagrebški tednik navaja izjavo neimenovanega "znanega hrvaškega diplomata", da je tako Hrvaška dosegla diplomatsko zmago oziroma "dobila prvo rundo proti Sloveniji" in da je "le vprašanje časa, kdaj bosta državi dosegli dogovor o arbitraži".
To, da slovenska stran zahteva, da reševanje vprašanja meje temelji na stanju 25. junija 1991, ko sta državi razglasili samostojnost, diplomatov v Zagrebu pretirano ne vznemirja, piše Nacional.
"To delajo zaradi svojega javnega mnenja. Zanje je lastništvo nad Piranskim zalivom svojevrstna nacionalna mantra in nihče nima moči, da bi javno povedal, da je dejansko stanje stvari zanje neugodno," je za hrvaški tednik še dejal isti vir. Slovenija ne more dobiti Piranskega zaliva na nobenem sodišču, sklicevanje na stanje na 25. junij 1991 pa je del iskanja izhoda iz takšne situacije zaradi javnega mnenja, dodaja Nacional.
Tajni dogovor v kabinetih Janeza Janše in Iva Sanaderja zanikajo. Je pa slovenska vlada pri sosedih že potipala, kakšne možnosti še lahko pridejo v poštev. Tako se omenja arbitraža pred sodiščem v Haagu, vendar le pod pogojem, da Zagreb pristne na sojenje po načelu pravičnosti. ''Načelo pravičnosti je ključno načelo reševanja takih sporov, vsaka odločitev pa mora biti pravična in sprejemljiva za obe strani,'' je pravi tiskovni predstavnik hrvaške vlade.
Poleg Haaga pa naj bi bilo v igri še nekaj drugih možnosti - denimo ad hoc arbitraža, ki je sicer hitrejša od sodišča, a tudi dražja, saj en mednarodni pravnik svetovnega formata za en dan dela v žep pospravi tudi 2000 evrov honorarja. A slovenska vlada se menda zaenkrat bolj z vprašanjem, kdo naj posreduje, ukvarja s tem, ali je za nas ugodneje pravno zavezujoče ali pravno nezavezujoče posredovanje.
Konec tedna Janša in Sanader na Bledu
Zagrebški tednik napoveduje, da se bosta slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Iva Sanader na srečanju na Bledu konec tedna ob robu blejskega strateškega foruma dogovorila o podrobnostih glede urejanja lažjih odprtih vprašanja. Po navedbah Nacionala naj bi tako Hrvaška pristala na koncesije glede Nuklearne elektrarne Krško, v zameno pa so večje možnosti, da bodo hrvaški varčevalci nekdanje Ljubljanske banke dobili svoj denar. Tednik sicer pričakuje takšen kompromis ne glede na izjave Sanaderja, da v rešitvah odprtih vprašanj med državama ne bo kompenzacij.
Iz kabineta slovenskega predsednika vlade so sporočili, da je vlada ''na različnih ravneh na podlagi načelnega stališča, ki je bilo sprejeto na sestanku koordinacije parlamentarnih strank 6. aprila letos, v stikih s hrvaško vlado preverila možnosti za morebitne nadaljnje korake v smeri reševanja odprtih vprašanj med državama. V tem kontekstu so bili doslej izmenjani zgolj predlogi o možnih načinih reševanja odprtih vprašanj, pri čemer so bila slovenska stališča tudi večinsko potrjena na avgustovskem sestanku koordinacije parlamentarnih strank, kjer je bilo tudi dogovorjeno, da vlada nadaljuje z neformalnimi pogovori.''
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.