Najava arbitraže glede rešitve hrvaško-slovenskih nesporazumov glede meje je vsekakor precej pomembna vest, vendar se je takoj začelo ugibati, ali morda ni Rupel pretiraval, saj ni gotovo, da ima za seboj polno podporo slovenskega premiera. Poleg tega je glede na dosedanje izkušnje težko predpostaviti, da bo samo dogovarjanje o načinu arbitraže potekalo gladko, v današnjem Vjesniku srečanje Rupel-Žužul komentira Bruno Lopandić.
Kaj sta Rupel in Žužul pravzaprav počela v Ljubljani, se sprašuje komentator Vjesnika. Vsa odprta vprašanja sta postavila na stran - v smislu, naj se rešijo v nekih boljših časih in drugih okoliščinah. Ta poteza je sicer logična in razumna, vendar je vprašanje, ali bosta lahko državi napredovali v medsebojnem sodelovanju, na katerega nerešena vprašanja ne bodo imele vpliva. Za tak scenarij so po mnenju komentatorja izgledi zelo slabi, ker so se slovensko-hrvaški odnosi krhali prav zaradi teh specifičnih in zelo konkretnih vprašanjih.
Sicer pa Lopandić meni, da če bo po nekem čudežu hitro prišlo do dogovora o arbitraži, bodo morale prihodnje vlade razrešiti preostala druga vprašanja. Skepticizem pa je upravičen, dodaja Lopandić, saj sta Rupel in Žužul izjavila, da so vsi problemi rešljivi, samo da jih do danes - v dvanajstih letih - nihče ni uspel rešiti.
Žužulov obisk Rodeta sprožil diplomatski incident?
Reški Novi list pa celo piše, da je obisk Žužula v Ljubljani potekal na robu diplomatskega incidenta. To pa zato, ker se je Žužul odločil obiskati tudi ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta. Srečanje z njim je "stlačil" med obisk z Borutom Pahorjem in Janezom Drnovškom, s tem pa slovenskem državnem protokol zadal nemalo težav. Tako so v uradu predsednika sporočili, da ne more priti do zamude sprejema pri predsedniku zaradi pogovorov pri Rodetu. Ta je bil zato prestavljen in predviden po koncu pogovorov z Drnovškom, piše Novi list.
Obisk pri ljubljanskem nadškofu je bil v domeni zasebnega interesa in izraz spoštovanja, je povedal Žužul, ob tem pa časnik dodaja, da je nekaj slovenskih politikov, ki niso želeli biti imenovani, izrazilo mnenje, da je obisk pri Rodetu - ta odhaja na mesto prefekta kongregacije ustanov posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja v Vatikanu - Žužul želel uporabiti za krepitev položaja v hrvaški notranji politiki.