Po sprejetem zakonu o igriščih za golf bi brez zemljišč na letoviškem območju Rdečega vrha pri Savudriji lahko ostalo več sto Slovencev. Sicer so jim za zemljišča, ki ga želi pridobiti hotelska veriga Kempinski, ponudili kupnino, a se lastniki zaradi nizke ponudbe, od štiri do sedem evrov za kvadratni meter, za to niso odločili. Zakon sedaj omogoča, da jih preprosto razlastijo.
Hotel Kempinski namreč želi zgraditi igrišče za golf, za kar potrebuje tudi sosednja zemljišča. Razburjeni so tako slovenski kot hrvaški lastniki zemljišč. Slovenci se proti odločitvi hrvaškega parlamenta sploh nimajo kam pritožiti, Hrvati pa so napovedali, da bodo svojo zemljo branili do zadnjega. Uradno ni nihče obvestil lastnikov zemljišč o sprejemanju zakona.
Vladajoče hrvaške stranke so sporni zakon o golf igriščih sprejele s pomočjo predstavnikov manjšin, saj je opozicija že pred glasovanjem zapustila dvorano. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji pa so že pred sprejemom opozarjali na slabe določbe v omenjenem zakonu.
Hrvaški zakon o golf igriščih omogoča državi ali lokalni in regionalni upravi, da lahko na zahtevo vlagateljev – lastnikov večinskega dela zemljišč za golf igrišča – prodajo po tržni ceni in brez javnega razpisa do 30 odstotkov zemljišča, potrebnega za ureditev igrišča, kot je zapisano v 11. členu omenjenega zakona. Poleg tega lahko vlagatelj razlasti tudi do 20 odstotkov od celotnega območja igrišča za golf, kot piše v 9. členu zakona.
To pomeni, da ima lahko vlagatelj, ki si želi zgraditi igrišče za golf, zgolj 50 odstotkov celotne površine v svoji lasti, medtem ko lahko preostalih 50 odstotkov dobi brez javnega razpisa in s postopkom razlastitve. Obenem zakon o kmetijskem zemljišču predvideva spremembo namena kmetijskih zemljišč v igrišča za golf brez doplačila.
Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je izpostavil, da je možnost razlastitve lastnikov zemljišč popolnoma nesprejemljiva, saj je bilo sporno ozemlje v katastrski občini Savudrija v nasprotju z Londonskim memorandumom odvzeto občini Piran in priključeno hrvaški občini Buje, tako da bi moralo biti predmet morebitne mednarodne arbitraže ali razsojanja mednarodnega sodišča.
Če bo treba, bodo ukrepali
Na naše vprašanje, ali nameravajo kakor koli ukrepati zaradi spornega zakona, je zunanje ministrstvo odgovorilo, da je to odvisno od njegovega izvajanja. Pričakujejo, da bodo spoštovali nedotakljivost lastnine, "sicer je (zakon, op. a.) problematičen v kontekstu vključevanja Hrvaške v Evropsko unijo". Če bodo prizadeti interesi slovenskih lastnikov nepremičnin kjer koli na ozemlju Republike Hrvaške, se bo ministrstvo odločilo za morebitne ukrepe, so dodali.
Zakon je ponesrečena poteza
V večini slovenskih parlamentarnih strank zakon ocenjujejo kot ponesrečeno potezo Hrvaške v času, ko državi poskušata rešiti medsebojna odprta vprašanja.
Po mnenju poslanske skupine SLS je zakon notranja zadeva Hrvaške, vendar pa vladi predlagajo, da od Zagreba doseže zamrznitev izvajanja tega zakona. V Zares vlada prepričanje, da bi se Hrvaška morala držati dogovora, da ne sprejme ničesar, kar bi otežilo reševanje odprtih vprašanj med državama. Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Ivo Vajgl (Zares) je tako poudaril, da je "zelo nesrečna poteza v času, ki je itak obremenjen s problemi, ki jih poskušamo rešiti, sprejemati nek sporni zakoni". V LDS pravijo, da je najprej treba ugotoviti, ali odločitev posega na sporna zemljišča za Slovenijo. Če je temu tako, pa pričakujejo ustrezno reakcijo vlade. V DeSUS o zadevi niso razpravljali, je pa vodja njihove poslanske skupine Franc Žnidaršič izrazil mnenje, da "nas zakoni, ki urejajo stvari na Hrvaškem, nič ne brigajo" in dodal, da ni razlogov za paniko na naši strani. "Če gre tukaj za parcele, ki so na ozemlju, kjer mi mislimo, da je naše, Hrvaška pa, da je njihovo, se pravi na ozemlju, kjer je treba še doseči rešitev in dogovor, potem je prav, da slovenska diplomacija reagira in na to opozori," je dejal predsednik SDS Janez Janša. V primeru ostalih zemljišč, ki se nahajajo na nesporno hrvaškem ozemlju, pa gre po njegovem mnenju za hrvaško notranjo stvar. Veliko ostreje so se odzvali v SNS. Njihov predsednik Zmago Jelinčič je izrazil upanje, da bo Slovenija v petek blokirala pot Hrvaške v EU.
KOMENTARJI (407)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.